Ojla.
Zčele sva pisati zgodbo Grangers life. Govrila bo o življhenu Grangerjevih deklet. Prosim pod komentarje napišite kao se vam zdi.

»Hej! Stoj! Kaj delaš?!« se je Hermionina mama drla na postavo. A, ta je bežala. Za njo so plapolali oranžni lasje. Po 10 minutah teka jo je za las podrla na tla. »Kaj delaš« »Oprosti. Lačna sem. Domov pa nočem, ker me sestra ne mara.« v očeh so se ji bleščale solze. Pogled Hermionine mame se je omehčal. »Je že v redu. Mimogrede ime mi je Tinkara. Stara se m 8. In pišem se Lah.« se je predstavile. »Jaz sem Lily. Prav tako sem stara 8. Pišem pa se Evans.« »Sedaj pa hitro pojdi. Če bi rada jabolko potrkaj na vrata.« »Hvala moj angel varuh.« je dejala Lily ter stekla stran. »Si pa pogumna!« je še Tinkara zaklicala za njo. Odšla je v hišo. »Jutro mami in oči. Sta dobro spala?« »V redu. Ti?« »Še kar.« »No, imaš srečo. Tvoj oči ti je za zajtrk spekel palačinke.« je povedla očka in se nasmehnil. Zajtrk je minevala brez večjih pogovorov. Proti koncu je mama spregovorila. »Tinkara.. Z očkom sva razmišljala, da bi lahko nekaj trenirala…« ni prišla dlje. »Ne! Odpade! Veš, da nisem za takšne reči!« »Vem…« »NE!« je sedaj izgubila živce. Starša sta jo osuplo pogledala. Ona je odšla od mize naravnost v svojo sobo. Medtem je pri Lily potekalo vse v najlepšem redu. »Jutro vsem!« je že iz veže zaklicala. »Zdravo moja rožica.« ji je pozdravila mama. »No, draga preveč si milostna. Morala bi jo klicati »moja pošast« se je nasmehnil očka. Lily jima je v šali pokazala jezik. Vsi so družno nasmejali. »Kako je bilo iti teči?« » V redu.« Saj ni lagala. Res je šla teči. Ampak po poti si vedno vzame kakšno jabolko. Medtem, ko se je družina mastila s hrenovkami je ona jedla kosmiče. Že dlje časa jih je prepričevala naj živijo zdravo. Po zajtrku se je odpravila v šolo. »Zdravo učenci. Želela bi vam predstaviti novo sošolko. Ime ji je Tinkara Lah.« je uro začela razredničarka. Ko je Tinkara vstopila je takoj zagledala Lily. Nasmehnila se ji je. Od jutra ju je vezala nerazdružljiva vez.