Hej! :hugging:Nov del je tukaj!:laughing: Zahvalila bi se rada ivanjščiciodnikjer (upam, da sem prav napisala:sweat_smile:) in #dogi za komentarje v prejšnjem delu.:kissing_closed_eyes::kissing_heart: Naslednji del pride, ko bo vsaj 5 :heart: in 2 komentarja. Prijetno branje :hugging::heart:

Budilka na nočni omarici Roka, Haninega očka je zvonila. Ura je bila šest in treba je bilo iti v službo. Vstal je, se preoblekel v poslovna službena oblačila ter si pripravil aktovko. Danes ga je čakal še en sestanek z njegovim šefom in po pravici povedano se ga prav nič ni veselil. Odšel je v kuhinjo in si skuhal močno kavo. Haninega sporočila na mizi sploh ni opazil. Nekaj minut za tem, ko je popil kavo, je že sedel v avtu, pritisnil na plin in se odpeljal. Ob sedmih se je že zbudila Hanina mami, Nina.Vstala je, skrbno postavila posteljo in se oblekla. Zelo se je veselila tega dneva, saj naj bi z otroci v vrtcu odšla na sprehod v gozd. Odšla je v Tinkarino sobo in jo zbudila. Pripravila ji je obleke, nato pa se odpravila še v Hanino sobo. Prižgala je luč, odgrnila zavese, se obrnila proti Hanini postelji in ostrmela - Hane ni bilo. Sprva je bila v šoku, potem pa se je le nasmehnila. *i*Izgleda, da se je nekdo danes prej zbudil*i*, si je mislila. Odšla je v kuhinjo, da bi pogledala, če je Hana tam, a je ni bilo. Namesto nje je na mizi našla kuverto. Odprla jo je in začela brati. Kmalu zatem so se ji iz oči ulile solze. Med tem je v kuhinjo prišla še Tinkara. Ko je videla, da mama joče jo je zaskrbljeno vprašala: "Kaj pa je, mami?" "Hane, Hane ni več," je v solzah izdavila Nina in se sesedla na stol.