»Lilliane...Jaz sem...Jaz sem bunkelj.« sem končno rekla.
»Ka...aj?«
»No, nisem bunkelj ampak...Moji starši so« sem povzela.
Lilliane je izgledala šokirano in...prestrašeno? Vame je strmela kot bi jaz bila bavbav. Zdaj sem se jaz ustrašila nje. Izgledala je kot serijski morilec. Vame je strmela s prezirom in obupanjem. Počasi se mi je začelo dozdevati, da je ena izmed mlajših privržencev Grindewalda. Takrat je spregovorila:
»Hmm...Okej, še vedno sva lahko prijateljici. Imaš kakšno sestro?«
Njen obraz se je s prezira spremenil v mešanico prezira in razumevanja. Očitno mi je hotela pokazati, da sočustvuje z mano. Tega nisem razumela. Moji starši so bili prijazni, najboljši kar bi si jih človek želel. Razen Petunije. Ona je uničevala moje veselje in otroštvo.
»Imam. Ime ji je Petunija.« sem rekla
»Lepo ime...Veš, morala bom iti. Čaaav, se vidiva v spalnici!«
»Ja, adijo!«
Pogledala sem za Jamesom in Siriusom. Sedela sta na drugem koncu mize in se smejala s mišjim človekom. Najbrž je bil to tisti Peter.Torej me ne bosta ovirala. Obrnila sem se nazaj, k vhodu v dvorano, ter videla, da sta vstala tudi Robaus in Lucius. Skrajno sumljivo. Odločila sem se, da jim sledim. Tudi če ni nič...Skomignila sem, ter vstala.
»Kam greš, Evans?«
McHuddura me je videla in me prestrelila z mačjim pogledom.
»Oh, nič. Na stranišče grem...«
»Zakaj?«
»Igrala bom tenis.«
Profesorico sem pogledala, očitajoče in nejevoljno. Ni ji bil všeč moj sarkazem. Škoda...
»Tu sarkazem ni dovoljen.« je rekla profesorica.
»Ampak takoo sem si želela igrati tenis!« sem mrko rekla.
»Aha, pojdi. Najbrž želiš igrati tenis« mi je učiteljica milo za drago vrnila.
»Premislila sem si. Najbrž bom igrala nogomet!«
Nesramno sem se nasmehnila in zdirjala stran.
Luciusa, Rawsa in Lillane ni bilo NIKJER. Hodila sem mimo učilnic, praznih in tihih, velikih in majhnih. Hodila sem petnajst minut, ko sem prišla na dvorišče. Veter je zapihal in nekaj snega se je zaletelo vame. Bilo je resnično mrzlo. Žal mi je bilo, da se za zasledovanje nisem primernejše oblekla.
»Toreeej...Kako mu bomo sporočili?«
Zaslišala sem glasove. Blizu mene...Prihajali so iz kota, v katerem sva bili z Lilliane. Ampak...Tam ni bilo nikogar! Previdno sem stopila bližje (s obupno tresavico, res je bilo mrzlo). Glasovi so postajali glasnejši in glasnejši, jaz pa nisem nikogar videla.
»Halo?«
V strahu in mrazu sem si drznila poklicati skupinico. Ko sem se spomnila zakaj sem tu, sem se lopnila po čelu in zadržala sapo. Vse na dvorišču je utihnilo. Potem so se znova oglasili:
»Mogoče bi prosili Petra? Tista brezkrvnica ne bo nič naredila«
»Kaj pa vem...Pettigrevu ni pametno zaupati.«
»Jaz mu zaupam!«
»Saj to da je brezkrvna ni neka informacija...«
»Prav imaš!«
»Ja, pojdimo ven...«
Zaslišala sem škrtanje, nato pa sem opazila Luciusovo polizano glavo, ko je pomolila ven. Splezal je iz nekega prostora, za njim pa še Lilliane in Raws. Skoraj so me opazili. Skrila sem se za bunker, ki smo ga naredili in se potuhnila tam.
Vsi trije so odkorakali mimo bunkerja in šli nazaj na hodnik. Kot da ne bi bilo nič, so se ločili in odšli vsak sebi.

Gledala sem po kotu in zmrzovala. Nobenega ročaja, lopute ali česarkoli. Nič ni bilo!
»Kaj delaš tu?«
James je prišel in se mi zarotniško nasmehnil.
»Kar šla si. Skrbelo me je, da si se izgubila. Pa, videl sem pogovor s profesorico! Svaka ti čast!«
Segel mi je v roko in se zarežal. Potem sem mu povedala zgodbo. Skupaj sva poskusila VSE, da bi loputo odprla. S palico, ročno, na pritisk...VSE sva poskusila in nič se ni obrestovalo. Takrat sme pomislila, da morda je vhod nekje drugje, izhod pa tu. To sem povedala Jamesu, ki se je strinjal z mano in prikimal. Odločila sva se, da se jutri po pouku dobiva, ter preiščeva vse prostore v bližini te lopute.
Razšla sva se, James se je odmajal nazaj v veliko dvorano na večerjo, jaz pa v Griffindorsko dnevno sobo.

Upam, da vam je bilo všeč. Res vam hvala za spremljanje te zgodbe. Glede natečaja, ki sme ga omenjala, naredila ga bom kmalu. Najbrž jutri zvečer. Objavila ga bom v pisalnico, pod novim delom zgodbe. Ta del res ni bil ne vem kaj, ampak nisem imela časa. Nekaj moram narediti za mato (matematiko)
Pa čavči bavči in ostanite zdravi.
Lp,
P1