Končno je prišel zadnji teden oktobra, z njim pa tudi jesenske počitnice. Najboljši prijatelji so se odločili, da bodo odšli na spontano kampiranje. Med vikendom so si pripravljali potrebne stvari, v ponedeljek pa se je kampiranje začelo. Prijatelji so vstali zgodaj zjutraj. Pozajtrkovali so, se umili in preoblekli. Hermina je skrbno pregledala, ali je vzela vse potrebno. Rok ni pregledal nahrbtnika, le vzel ga je. Poslovila sta se od družine Vehar ter s kolesi odšla po Harija. Čez približno pol ure sta že bila pri njemu. Bil je pripravljen, zato se niso obotavljali. Kolesarili so čez podeželje, dokler niso prišli do končnega kraja: jase v gozdu. Tam so prišli približno opoldne. "No, kaj bomo jedli za kosilo?" je vprašala Hermina. "Mislim da nič, ker sem hrano pozabil doma" je odvrnil Rok. "Hm, ja, jaz tudi" je pritrdil Hari. "Na srečo sem jaz vzela hrano s seboj" je rekla Hermina. "O, super, kaj pa imaš?" je vprašal Rok. "Kar si želiš, vse mogoče" je rekla Hermina ter začela razlagati, kaj ima s seboj. Skupaj so se odločili, kaj bodo jedli. Hermina je začela pripravljati kosilo, fanta pa sta ji občasno pomagala. Pojedli so ter se odpočili. "Ima kdo kaj prigrizkov? Jaz sem čisto vse pozabil doma" je rekel Rok. "Jaz tudi" je pritrdil Hari. "Jaz imam prigrizke, kaj bi?" je rekla Hermina. "Gumijaste črve" je rekel Rok. "Jaz pa čokolado" je rekel Hari. Podala jima je gumijaste črve in čokolado. "Zdaj pa lahko postavimo šotore" je dejala Hermina. "Pozabila sva jih" sta dejala Rok in Hari v en glas. "Na veliko srečo imam dva rezervna šotora" je malo jezna dejala Hermina. Postavili so šotore, nato pa se odločili, da si bodo pripravili taborni ogenj. Dokler je še bilo svetlo, so odšli iskat palice za ogenj. Ko so imeli dovolj palic, je Hermina začela z netenjem ognja. "Kako pa veš, da se to tako naredi?" jo je ostro vprašal Rok. "Gledala sem različne videoposnetke o netenju ognja" mu je odvrnila Hermina. Rok si je sam sebi nekaj zamrmral v brado, nato pa je opazoval Hermino pri netenju ognja. Ko je zanetila ogenj, so se vsi veselo pogledali. Želela je nekaj vzeti iz nahrbtnika, ko se je po nesreči urezala v prst. "Av, urezala sem se v prst" je dejala Hermina. "Mi lahko kdo da obliž na rano?" je vprašala. "Bom jaz" je rekel Rok. "Jaz grem samo nekaj iskat v moj šotor" je rekel Hari ter stekel v šotor. Rok ji je rano najprej razkužil, nato pa nanjo dal obliž. "Hvala" je dejala Hermina ter ga pogledala. Rok ji je pogled vrnil ter se ji nasmehnil. Nekaj časa sta se lepo gledala. Hermina se je ravno hotela nagniti k njemu v objem, ko je iz šotora prišel Hari. Najprej so se samo gledali, nato pa je Hari vprašal "Saj v bližini ni medvedov, kajne?". "Ne, na tej jasi še nikoli niso opazili medvedov. Za vsak slučaj pa bom okoli našega območja namestila dvometrsko ograjo." je odgovorila Hermina. "Dobro" je z olajšanjem odvrnil Hari. Takoj je namestila ograjo, Hari pa je bil zraven ter preverjal, če je v redu nameščena. Potem sta se zopet usedla poleg Roka. Sedeli so ter se pogovarjali, vse dokler ni ogenj ugasnil. Ko je ugasnil, so odšli spat. "Lahko noč" so si zaželeli med seboj. Naslednjega jutra so se zbudili zgodaj zjutraj. Pozajtrkovali so, se uredili ter pospravili stvari. Ko so bili prepričani, da so vzeli vse, so se napotili domov. Šli so čez podeželje, spotoma so odložili Harija, nato pa sta Hermina in Rok prispela domov. Družina Vehar je bila zelo srečna, da sta Hermina in Rok zopet doma. Družina je ravno zajtrkovala. Hermina in Rok sta jim razlagala zgodbo, kako je bilo na kampiranju. Občasno se je gospa Vehar prijela za glavo, ostali pa so se smejali.