…David?! To pomeni, da sem v težavah če ga zbudim. Kaj si bo pa mislil, ko bo videl dekle, ki ga je skoraj zlomila. In to v njegovi sobi sredi noči. In takrat je zapihal veter in okno je bilo popolnoma odprto. Listi njegove domače naloge so se dvignili in zleteli skozi okno. Skočila sem in jih ujela. A o ne! Stala sem na eni nogi tako, da je druga štrlela v zraku in z njo sem ruknila Davidovo desko. In tako Davidovad domača naloga ali deska? Spustila sem liste, da so zleteli v noč in tako ujela desko preden bi padla na tla. Če bi bi zbudila Davida in to nebi bilo kul. Desko sem nežno položila ob zid in stopila naprej a že ta korak je bil skoraj usoden zame. Uganite kaj. Grace je stopila na cvilečo igračko. Videla sem kako je David Dvignil glavo. A na srečo je napol v spanju rekel: »Puhi. Ne zdaj.« vete kako mi je odleglo. Stopila sem dalje in začutila kljuko. Previdno sem odprla vrata na temen hodnik in se odtihotapila po njem navzdol. Na moji levi in desni je bilo veliko vrat. Gledala sem hologramski zemljevid na moji zapestnici. »Aha!« sem rekla malo naglas. Odprla sem vrata in skoraj presekala en laserček. Na srečo sem se refleksno ustavila in pošpricala z odkrivalcem lasejev. Šla sem čez vse in prišla do mize. Odprla sem prenosnik. Ne! Geslo ima. Hitro sem nastavila prečitevalec kode. To! Kliknila sem z miško in že sem bila notri. Poiskala sem vse datoteke in čisto vse prenesla na ključek. Zaprla sem računalnik in ko sem…
Nov del!
Jej!
Lp. fla