Pisalnica
NIKA VIDMAR
Ko stopimo v razred, učiteljica vpraša Lucky, kje je bila. Ona ji reče, da se je izgubila. "Dobro," reče učiteljica. "Sedite." No, tega ni treba, ker zazvoni. Vsi stečemo ven. "Kaj je bilo v resnici?" vpraša Vid. "Blackman," odgovori Ana. "Je torej resničen?" vpraša Eva. Prikimam. "Hej, vi, poslušajte," reče Vid. "Vi ste demoni, ne?" prikimamo. "Slišal sem da..." "Nas bojo nekam odpeljali, ker smo "nevarni"," ga dopolnim. "Razmišljam," reče on, "kaj, če bi vsi skupaj pobegnili? Samo toliko, da vas ne ujamejo. Potem pridemo nazaj." "Vid, feniks si," reče Urban, "torej zakaj hoče tudi ti stran?" "To zanima tudi mene," se oglasi Peter, ki je bil do zdaj ves čas tiho. "Prijtelji smo," reče on. "Kdaj pa bi šli?" vpraša Sara. "Nisi ti angel?"jo vpraša Eva. "Vid je feniks, pa vseeno gre zraven," skomigne Sara. "Več ko nas bo, bolj veselo bo!" rečem. "Danes popoldne pridejo, ne? Kaj, če bi šli špricat šolo?" reče Vid. Vsi prikimamo. Nato pa Kattie pride do mene. "Kaj, Kattie?" ji rečem. "Se lahko pogovoriva?" vpraša. "Prav, ji začudeno odvrnem. Stopiva na stran. "Veš, z Blackmanom ni pametno češenj zobat," mi reče. "Ni tako, da to delaš že celo življenje, Kattie?" jo zbodem. "Dve leti!" vzklikne. "Pri trinajstih?" se narejeno začudim. "Vidim, da si še živa," še dodam. "Jaz sem, Brian pa ne..." "Kdo?" "Moj bratranec." Ouch.
"Sori," rečem. "Nisem vedela." "Je že ok," mi reče. "Samo povem, Nika. Srečno." "Enako," odvrnem. Nato mi vsi stečemo domov.
Ko pridem domov, sta doma le Sonja (moja tamala) in mami. "Oči se je šel že skrit, kam se boš ti?" reče mami. "Nekam gremo z ostalimi," rečem. Zavzdihne: "Ok, ampak bodite previdni, in ne pozabi, če se karkoli zgodi,..." "Uporabi svoje moči," jo dopolnim. "Mami, vse bo ok. Stara sem 15 let in vem, kaj delam." Objame me. Nato vzamem ruzak s prtljago in objamem Sonjo. "A res moraš iti?" me vpraša. "Kmalu bom nazaj," ji rečem. Stečem čez zadnja vrata in grem čez skrivni prehod, ki ga vidimo samo demoni. Pelje do Kamniške Bistrice. Pomaham jima in splezam po rovu.
Na našem zbirnem mestu, pri novem mostu, ki pelje čez reko, so že Eva, Urban, Peter in Sara. "Čakamo še na Ano in Vida, potem pa gremo," reče Sara. Zdaj se prikažeta še Ana in Vid. "Kam pa gremo?" vprašam. "Pojdimo tja, kjer je nogometno igrišče, potem pa še do skate parka. Tako hodimo do tja. "Vas je strah?" vpraša Eva. Odkimam. Res me ni. To jemljem kot izjemno pustolovščino, ki jo delim lahko le s prijatelji.
"Kaj je pa ta hiša?" vpraša Peter. Obstojimo pred njo. Velika, zelena hiša. Pred njo pa policijski avto. Nato pa za Evo zagledam... nekaj takega, kot je Piggy iz igrice Roblox! "Eva, pazi!" zakričim. Nato pa nas zagrne črna tema...
*******************************************************************************************************************
Nov del! Prosim komentirajte, kakšen se vam je zdel! :wink:
Ko stopimo v razred, učiteljica vpraša Lucky, kje je bila. Ona ji reče, da se je izgubila. "Dobro," reče učiteljica. "Sedite." No, tega ni treba, ker zazvoni. Vsi stečemo ven. "Kaj je bilo v resnici?" vpraša Vid. "Blackman," odgovori Ana. "Je torej resničen?" vpraša Eva. Prikimam. "Hej, vi, poslušajte," reče Vid. "Vi ste demoni, ne?" prikimamo. "Slišal sem da..." "Nas bojo nekam odpeljali, ker smo "nevarni"," ga dopolnim. "Razmišljam," reče on, "kaj, če bi vsi skupaj pobegnili? Samo toliko, da vas ne ujamejo. Potem pridemo nazaj." "Vid, feniks si," reče Urban, "torej zakaj hoče tudi ti stran?" "To zanima tudi mene," se oglasi Peter, ki je bil do zdaj ves čas tiho. "Prijtelji smo," reče on. "Kdaj pa bi šli?" vpraša Sara. "Nisi ti angel?"jo vpraša Eva. "Vid je feniks, pa vseeno gre zraven," skomigne Sara. "Več ko nas bo, bolj veselo bo!" rečem. "Danes popoldne pridejo, ne? Kaj, če bi šli špricat šolo?" reče Vid. Vsi prikimamo. Nato pa Kattie pride do mene. "Kaj, Kattie?" ji rečem. "Se lahko pogovoriva?" vpraša. "Prav, ji začudeno odvrnem. Stopiva na stran. "Veš, z Blackmanom ni pametno češenj zobat," mi reče. "Ni tako, da to delaš že celo življenje, Kattie?" jo zbodem. "Dve leti!" vzklikne. "Pri trinajstih?" se narejeno začudim. "Vidim, da si še živa," še dodam. "Jaz sem, Brian pa ne..." "Kdo?" "Moj bratranec." Ouch.
"Sori," rečem. "Nisem vedela." "Je že ok," mi reče. "Samo povem, Nika. Srečno." "Enako," odvrnem. Nato mi vsi stečemo domov.
Ko pridem domov, sta doma le Sonja (moja tamala) in mami. "Oči se je šel že skrit, kam se boš ti?" reče mami. "Nekam gremo z ostalimi," rečem. Zavzdihne: "Ok, ampak bodite previdni, in ne pozabi, če se karkoli zgodi,..." "Uporabi svoje moči," jo dopolnim. "Mami, vse bo ok. Stara sem 15 let in vem, kaj delam." Objame me. Nato vzamem ruzak s prtljago in objamem Sonjo. "A res moraš iti?" me vpraša. "Kmalu bom nazaj," ji rečem. Stečem čez zadnja vrata in grem čez skrivni prehod, ki ga vidimo samo demoni. Pelje do Kamniške Bistrice. Pomaham jima in splezam po rovu.
Na našem zbirnem mestu, pri novem mostu, ki pelje čez reko, so že Eva, Urban, Peter in Sara. "Čakamo še na Ano in Vida, potem pa gremo," reče Sara. Zdaj se prikažeta še Ana in Vid. "Kam pa gremo?" vprašam. "Pojdimo tja, kjer je nogometno igrišče, potem pa še do skate parka. Tako hodimo do tja. "Vas je strah?" vpraša Eva. Odkimam. Res me ni. To jemljem kot izjemno pustolovščino, ki jo delim lahko le s prijatelji.
"Kaj je pa ta hiša?" vpraša Peter. Obstojimo pred njo. Velika, zelena hiša. Pred njo pa policijski avto. Nato pa za Evo zagledam... nekaj takega, kot je Piggy iz igrice Roblox! "Eva, pazi!" zakričim. Nato pa nas zagrne črna tema...
*******************************************************************************************************************
Nov del! Prosim komentirajte, kakšen se vam je zdel! :wink:
Moj odgovor:
677
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prijateljice in punca
No pa dejmo, hvala vsem ki boste bral
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
imam punco, tle pa sta tudi x in y, s katerima se poznam ze od prej, vendar mi nista ble tok ok druzba ker se recimo ne trudita toliko zame in zase, pac bolj lene. Potem sem dobil punco in se je ful postekala z njima, sej drugace sta ok, pol je se ona vztrajala da se vec druzim z njima pa tud ful ju je zacela zagovarjat, tud pred mano in se glede tega z mano kregala. Zdej ji je blo pa kr naenkrat dost, in ko sem ji prej probal povedat da nc ne naredijo zanjo pa da premal zahteva od njih je bla sam tako pusti ju na miru, ne ves kake tezave mata ... , zdej pa je samo tko od nekje se sam odlocla da jo klicejo samo ko jo rabijo in da je vse to ubistvu res. Men je zal ker se je vseen mela fajn z njimi, pa zdej jambra da ma premal prjatlov, pa tud men sta ble tko bols od kar mam njo. Zdej pa pac tud onidve sprasujeta ce je v redu, jz jima pa ne smem nic povedat.
kaj naj?
zakaj bi to lahko bilo kar naenkrat in a je kaka sansa da bi se tiste mal bol potrudile, kr je res da punca se je ful in je zelo uzaljena, ali naj ji pomagam nove prijatelje najdet
hvalaaa
