Hi!
Kako ste? Tu je 3 del moje zgodbe. Aja, zdaj združuje dele zato je to ubistvu 5 del ampak sem 4 in 5 del združila, da je daljše. Upam, da vam bo všeč pa komentirajte!

No,moja nesreča se takrat ni končala. Ko je tako stal v predsobi sem jaz
samo stala in buljila v
njega. Tudi tokrat je moral sam dati znak,da sem ga lahko povabila v stanovanje. Prišla sva do moje sobe. Ko sem odprla vrata sem se šele spomnila,da imam po celi sobi njegove slike obkrožene s srčki.
Postavim se pred vrata in rečem:”Ja…saj veš punce rabimo malce zasebnosti…”in hitro zaloputnem vrata za seboj. Tako. Prav ste prebrali. Svoji simpatiji sem pred nosom zaloputnila vrata. Ko sem se tako naslanjala na vrata se šele spomnim,da bi morala odtrgati slike iz stene. Ampak,ker bi se to lahko slišalo sumljivo sem prižgala radio. Ker pa sem neumna,nisem pogledala glasnosti in naslova pesmi tako,da so najbrž tudi sosedi slišali glasbo za takrat,ko želiš imeti popoln zmenek s fantom. Ne bi moglo biti huje. Nevem koliko časa sem se umirjala a zagotovo ne manj kot dvajset minut,ker je Max potrkal na vrata in vstopil,ker jaz nisem zaprla vrat. Tako je,zagledal dekle,ki sedi na tleh in meditira. Odprem oči. Nasmehne se mi,in končno me pred njim ni sram.

Najbrž bi se takrat morala poljubiti,a šment ni zaljubljen vame! (To si res želim a kaj ko se grda,čudaška in nimam prijateljev pa še imam zelo tečno starejšo sestro). In ravno to tazadnje je pokvarilo trenutek. Moja satrejša sestra je na stežaj odprla vrata in rekla”Aja samo,da te spomnim,v bideju si pustila UPORABLJEN vložek.”ja,prav povdarila je besedo uporabljen. In tako se je spet začela maja sramota. Zardela sem in opazovala tla,kot,da je tam najaznimivejša stavr na svetu.Max takrat ni naredil prave stvari,ni odšel brez besed,temveč je vprašal:”Kaj je to vložek?”skoraj bi se zasmejala,a sem se spomnila na mojo sramoto. Ni se mi dalo razlagati,bila sem osramočena zato sem se samo zadrla in ga potisnila skozi vrata. Nimam pojma ali se je zafrkaval ali kaj,a vedela sem,da pač ne obstaja fant,ki ne bi imel ene same napake. Sestra najbrž še ni odkrila kakšno sramoto mi je naredila in,da boste vedeli tistega vložka potem nisem pospravila. Tako zdaj veste. Mene lahko tudi en sam vložek spravi v VELIKO sramoto. Vrgla sem se na posteljo in se šele takrat spomnila kaj lahko storim (no,ne zato,da bi popravila svojo sramoto). Stopila sem na stol in iz police vzela zvezek. To bo moj dnevnik. Počutila sem se kot genialka,saj sem mislila,da se to ne more sprevržiti v katastrofo. A motila sem se. (Spet). Začela sem s pisanjem: Dragi dnevnik: Ime mi je Anastazia in staara sem… To ni bilo dobro. Ja,no pač jaz nisem normalna in v naprej ne premislim. Se čudakinja in,če se me drzneš obsojati ti bo še žal!

Oprostite,če je del kratek. V komentar mi napišite kaj lahko izboljšam.
Lp,
I love book