SMRT V SKUPNOSTI
ko smo vsi prišli do vojakanas je čakalo grozljivo odkritje-našli smo našli smo okostnjak z značko odprave 6-ega helikopterja. definitivno ga je nekaj napadlo. na kosteh je bila še kri. karkoli gaje napadlo, ni moglo biti prav daleč, razen če zna leteti. postavilismo naš veliki vojaški šotor ter maksimalno zaščitili okolico. ves čas sta bila dva na straži. noč je na srečo minila brez hudih zapletov. žezgodaj zjutraj smo se napotili naprej. čeprav smo imeli s sabo prevozno srestvo za prenos tovora smo morali vsak svoje zaloge hrane nositi v nahrbtnikih. vsaj šotora, ki je tehtal vsaj 300 kg. nam ni bilo treba nositi. vozilo se upravlja samodejno oz. sledi ljudem. po nekaj urah hoje smo se ustavili. ker smo želeli čim prej končati z iskanjem sem četi dovolil le pol ure postanka. presenetili so me. v 15-ih minutah smo seže razkropili ter začeli iskati bolj efektivno. že čez nekaj minut je v mojem vokitokiju zašumelo. en izmed skupinic, v katere smo se razkropili je nekaj našla. vsem sem naročil, najse zberejo pri njih. ženanekaj metrov smo videli z kaj gre. bil je prazen nahrbtnik za zaloge. helijevci so očitno bili kar pametni. najprej so izpraznili en nahrbtnik, nato pa ga pustili na tleh,da so lažje hodili. še vedno pa mi ni šlo v račun, zakaj so hodili naprej. če bi počakali na mestu bi jih veliko lažje našli. verjetno so hoteli odpešačiti v našo bazo, vendar sem bil prepričan, da je to devetdeset procentno nemogoče, saj se sredi ogromne puščave res ni težko izgubiti. poleg tega je do našega taborišča prek 2000 kilometrov. razen če bi jim člni naše skupnosti prišli nasproti z helikopterji bi bilo nemogoče prehoditi tako razdaljo. sploh pav štirih dneh... ravno ko sem razmišljal, v katero smer bomo iskali tokrat, me je pklical obveščevalnik naše skupnosti. helikopterjeva posadka je brez enega nesrečno preminulega moža srečni prispela do postojanke, od koder so poklicali v skupnost. toda ko mi je povedal še eno novico nisem bil zadovoljen. prevzel me je strah..
ok to je to za ta del! upam, da vam je bil ušeč!
ko smo vsi prišli do vojakanas je čakalo grozljivo odkritje-našli smo našli smo okostnjak z značko odprave 6-ega helikopterja. definitivno ga je nekaj napadlo. na kosteh je bila še kri. karkoli gaje napadlo, ni moglo biti prav daleč, razen če zna leteti. postavilismo naš veliki vojaški šotor ter maksimalno zaščitili okolico. ves čas sta bila dva na straži. noč je na srečo minila brez hudih zapletov. žezgodaj zjutraj smo se napotili naprej. čeprav smo imeli s sabo prevozno srestvo za prenos tovora smo morali vsak svoje zaloge hrane nositi v nahrbtnikih. vsaj šotora, ki je tehtal vsaj 300 kg. nam ni bilo treba nositi. vozilo se upravlja samodejno oz. sledi ljudem. po nekaj urah hoje smo se ustavili. ker smo želeli čim prej končati z iskanjem sem četi dovolil le pol ure postanka. presenetili so me. v 15-ih minutah smo seže razkropili ter začeli iskati bolj efektivno. že čez nekaj minut je v mojem vokitokiju zašumelo. en izmed skupinic, v katere smo se razkropili je nekaj našla. vsem sem naročil, najse zberejo pri njih. ženanekaj metrov smo videli z kaj gre. bil je prazen nahrbtnik za zaloge. helijevci so očitno bili kar pametni. najprej so izpraznili en nahrbtnik, nato pa ga pustili na tleh,da so lažje hodili. še vedno pa mi ni šlo v račun, zakaj so hodili naprej. če bi počakali na mestu bi jih veliko lažje našli. verjetno so hoteli odpešačiti v našo bazo, vendar sem bil prepričan, da je to devetdeset procentno nemogoče, saj se sredi ogromne puščave res ni težko izgubiti. poleg tega je do našega taborišča prek 2000 kilometrov. razen če bi jim člni naše skupnosti prišli nasproti z helikopterji bi bilo nemogoče prehoditi tako razdaljo. sploh pav štirih dneh... ravno ko sem razmišljal, v katero smer bomo iskali tokrat, me je pklical obveščevalnik naše skupnosti. helikopterjeva posadka je brez enega nesrečno preminulega moža srečni prispela do postojanke, od koder so poklicali v skupnost. toda ko mi je povedal še eno novico nisem bil zadovoljen. prevzel me je strah..
ok to je to za ta del! upam, da vam je bil ušeč!
Moj odgovor:
ula
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
prjatli, ljubezen
sm 9 razred pa v osnovni nikoli nism bla neki priljubljena so me vedno kej zafrkavali. sej ne da nism mela prjatlov ampak pač mi ni blo ok. me pa zanima a se v srednji šoli to kaj popravi? a bom lahko mogoče postala bolj priljubljena in pa res si želim enkrat izkusit ljubezen. a bom sploh kdaj dobila zanimanje od kakega fant ker do zdej mam slabe izkušnje zelo vesela bom odgovorov lp
Vprašanje
Če si tekmovalec, tekmovalka v Veseli šoli, te prosimo za odgovor. Vprašanje se glasi: Zakaj si naročen/a na Pil?
Na Pil sem naročen/a izključno zaradi Vesele šole.
(96)
Pil bi naročil/a tudi, če ne bi tekmoval/a v Veseli šoli.
(214)
Pila nimam naročenega, saj pri mentorici Vesele šole dobimo vse vsebine za tekmovanje.
(50)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
fulll zanimivo sploh pa to o Moani, res nikol ...
Zelo mi je všeč intervju, zato me zanima, ...
K u l ! :heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eye
Najprej sem tok vesela da nvem kak povedat ...
Hej, hej!
Prvo naj povem, da sem neizmerno ...