SMRT V SKUPNOSTI
ko smo vsi prišli do vojakanas je čakalo grozljivo odkritje-našli smo našli smo okostnjak z značko odprave 6-ega helikopterja. definitivno ga je nekaj napadlo. na kosteh je bila še kri. karkoli gaje napadlo, ni moglo biti prav daleč, razen če zna leteti. postavilismo naš veliki vojaški šotor ter maksimalno zaščitili okolico. ves čas sta bila dva na straži. noč je na srečo minila brez hudih zapletov. žezgodaj zjutraj smo se napotili naprej. čeprav smo imeli s sabo prevozno srestvo za prenos tovora smo morali vsak svoje zaloge hrane nositi v nahrbtnikih. vsaj šotora, ki je tehtal vsaj 300 kg. nam ni bilo treba nositi. vozilo se upravlja samodejno oz. sledi ljudem. po nekaj urah hoje smo se ustavili. ker smo želeli čim prej končati z iskanjem sem četi dovolil le pol ure postanka. presenetili so me. v 15-ih minutah smo seže razkropili ter začeli iskati bolj efektivno. že čez nekaj minut je v mojem vokitokiju zašumelo. en izmed skupinic, v katere smo se razkropili je nekaj našla. vsem sem naročil, najse zberejo pri njih. ženanekaj metrov smo videli z kaj gre. bil je prazen nahrbtnik za zaloge. helijevci so očitno bili kar pametni. najprej so izpraznili en nahrbtnik, nato pa ga pustili na tleh,da so lažje hodili. še vedno pa mi ni šlo v račun, zakaj so hodili naprej. če bi počakali na mestu bi jih veliko lažje našli. verjetno so hoteli odpešačiti v našo bazo, vendar sem bil prepričan, da je to devetdeset procentno nemogoče, saj se sredi ogromne puščave res ni težko izgubiti. poleg tega je do našega taborišča prek 2000 kilometrov. razen če bi jim člni naše skupnosti prišli nasproti z helikopterji bi bilo nemogoče prehoditi tako razdaljo. sploh pav štirih dneh... ravno ko sem razmišljal, v katero smer bomo iskali tokrat, me je pklical obveščevalnik naše skupnosti. helikopterjeva posadka je brez enega nesrečno preminulega moža srečni prispela do postojanke, od koder so poklicali v skupnost. toda ko mi je povedal še eno novico nisem bil zadovoljen. prevzel me je strah..
ok to je to za ta del! upam, da vam je bil ušeč!
ko smo vsi prišli do vojakanas je čakalo grozljivo odkritje-našli smo našli smo okostnjak z značko odprave 6-ega helikopterja. definitivno ga je nekaj napadlo. na kosteh je bila še kri. karkoli gaje napadlo, ni moglo biti prav daleč, razen če zna leteti. postavilismo naš veliki vojaški šotor ter maksimalno zaščitili okolico. ves čas sta bila dva na straži. noč je na srečo minila brez hudih zapletov. žezgodaj zjutraj smo se napotili naprej. čeprav smo imeli s sabo prevozno srestvo za prenos tovora smo morali vsak svoje zaloge hrane nositi v nahrbtnikih. vsaj šotora, ki je tehtal vsaj 300 kg. nam ni bilo treba nositi. vozilo se upravlja samodejno oz. sledi ljudem. po nekaj urah hoje smo se ustavili. ker smo želeli čim prej končati z iskanjem sem četi dovolil le pol ure postanka. presenetili so me. v 15-ih minutah smo seže razkropili ter začeli iskati bolj efektivno. že čez nekaj minut je v mojem vokitokiju zašumelo. en izmed skupinic, v katere smo se razkropili je nekaj našla. vsem sem naročil, najse zberejo pri njih. ženanekaj metrov smo videli z kaj gre. bil je prazen nahrbtnik za zaloge. helijevci so očitno bili kar pametni. najprej so izpraznili en nahrbtnik, nato pa ga pustili na tleh,da so lažje hodili. še vedno pa mi ni šlo v račun, zakaj so hodili naprej. če bi počakali na mestu bi jih veliko lažje našli. verjetno so hoteli odpešačiti v našo bazo, vendar sem bil prepričan, da je to devetdeset procentno nemogoče, saj se sredi ogromne puščave res ni težko izgubiti. poleg tega je do našega taborišča prek 2000 kilometrov. razen če bi jim člni naše skupnosti prišli nasproti z helikopterji bi bilo nemogoče prehoditi tako razdaljo. sploh pav štirih dneh... ravno ko sem razmišljal, v katero smer bomo iskali tokrat, me je pklical obveščevalnik naše skupnosti. helikopterjeva posadka je brez enega nesrečno preminulega moža srečni prispela do postojanke, od koder so poklicali v skupnost. toda ko mi je povedal še eno novico nisem bil zadovoljen. prevzel me je strah..
ok to je to za ta del! upam, da vam je bil ušeč!
Moj odgovor:
Stress girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nezdravo prehranjevanje
pac js sm ful obozevala zdravo hrano skos in nism jedla nč sladkaeij, zdej zadne case sm pa ful pod stresom zarad šole in se ful učim in pol zvečer vedno pojem ogromno različnih bombonov, čokolade/čipsa/kruha/itd. tudi če nočem jih avtomatsko zbašem vase, in pol pac sm tk wtf ar you doing.
pač nikol ni tak da bi se prov uno prenajedla, alpa ni tkobl da sm debela pa da hocem shujsat(ubistvu sem vseeno zelo suha) sam pac js sm tok jezna kr jem ta shit food in se HOČEM tega odvadit
idk če štekate ka je mj provlem ampk bom vesela nasvetov
pač nikol ni tak da bi se prov uno prenajedla, alpa ni tkobl da sm debela pa da hocem shujsat(ubistvu sem vseeno zelo suha) sam pac js sm tok jezna kr jem ta shit food in se HOČEM tega odvadit
idk če štekate ka je mj provlem ampk bom vesela nasvetov
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(39)
Vesela šola me ne zanima.
(65)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(112)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Okej, no zdaj pa preveri, kdaj je bila objavlena ...






Pisalnica