Pisalnica
SMRT V SKUPNOSTI
ko smo vsi prišli do vojakanas je čakalo grozljivo odkritje-našli smo našli smo okostnjak z značko odprave 6-ega helikopterja. definitivno ga je nekaj napadlo. na kosteh je bila še kri. karkoli gaje napadlo, ni moglo biti prav daleč, razen če zna leteti. postavilismo naš veliki vojaški šotor ter maksimalno zaščitili okolico. ves čas sta bila dva na straži. noč je na srečo minila brez hudih zapletov. žezgodaj zjutraj smo se napotili naprej. čeprav smo imeli s sabo prevozno srestvo za prenos tovora smo morali vsak svoje zaloge hrane nositi v nahrbtnikih. vsaj šotora, ki je tehtal vsaj 300 kg. nam ni bilo treba nositi. vozilo se upravlja samodejno oz. sledi ljudem. po nekaj urah hoje smo se ustavili. ker smo želeli čim prej končati z iskanjem sem četi dovolil le pol ure postanka. presenetili so me. v 15-ih minutah smo seže razkropili ter začeli iskati bolj efektivno. že čez nekaj minut je v mojem vokitokiju zašumelo. en izmed skupinic, v katere smo se razkropili je nekaj našla. vsem sem naročil, najse zberejo pri njih. ženanekaj metrov smo videli z kaj gre. bil je prazen nahrbtnik za zaloge. helijevci so očitno bili kar pametni. najprej so izpraznili en nahrbtnik, nato pa ga pustili na tleh,da so lažje hodili. še vedno pa mi ni šlo v račun, zakaj so hodili naprej. če bi počakali na mestu bi jih veliko lažje našli. verjetno so hoteli odpešačiti v našo bazo, vendar sem bil prepričan, da je to devetdeset procentno nemogoče, saj se sredi ogromne puščave res ni težko izgubiti. poleg tega je do našega taborišča prek 2000 kilometrov. razen če bi jim člni naše skupnosti prišli nasproti z helikopterji bi bilo nemogoče prehoditi tako razdaljo. sploh pav štirih dneh... ravno ko sem razmišljal, v katero smer bomo iskali tokrat, me je pklical obveščevalnik naše skupnosti. helikopterjeva posadka je brez enega nesrečno preminulega moža srečni prispela do postojanke, od koder so poklicali v skupnost. toda ko mi je povedal še eno novico nisem bil zadovoljen. prevzel me je strah..
ok to je to za ta del! upam, da vam je bil ušeč!
ko smo vsi prišli do vojakanas je čakalo grozljivo odkritje-našli smo našli smo okostnjak z značko odprave 6-ega helikopterja. definitivno ga je nekaj napadlo. na kosteh je bila še kri. karkoli gaje napadlo, ni moglo biti prav daleč, razen če zna leteti. postavilismo naš veliki vojaški šotor ter maksimalno zaščitili okolico. ves čas sta bila dva na straži. noč je na srečo minila brez hudih zapletov. žezgodaj zjutraj smo se napotili naprej. čeprav smo imeli s sabo prevozno srestvo za prenos tovora smo morali vsak svoje zaloge hrane nositi v nahrbtnikih. vsaj šotora, ki je tehtal vsaj 300 kg. nam ni bilo treba nositi. vozilo se upravlja samodejno oz. sledi ljudem. po nekaj urah hoje smo se ustavili. ker smo želeli čim prej končati z iskanjem sem četi dovolil le pol ure postanka. presenetili so me. v 15-ih minutah smo seže razkropili ter začeli iskati bolj efektivno. že čez nekaj minut je v mojem vokitokiju zašumelo. en izmed skupinic, v katere smo se razkropili je nekaj našla. vsem sem naročil, najse zberejo pri njih. ženanekaj metrov smo videli z kaj gre. bil je prazen nahrbtnik za zaloge. helijevci so očitno bili kar pametni. najprej so izpraznili en nahrbtnik, nato pa ga pustili na tleh,da so lažje hodili. še vedno pa mi ni šlo v račun, zakaj so hodili naprej. če bi počakali na mestu bi jih veliko lažje našli. verjetno so hoteli odpešačiti v našo bazo, vendar sem bil prepričan, da je to devetdeset procentno nemogoče, saj se sredi ogromne puščave res ni težko izgubiti. poleg tega je do našega taborišča prek 2000 kilometrov. razen če bi jim člni naše skupnosti prišli nasproti z helikopterji bi bilo nemogoče prehoditi tako razdaljo. sploh pav štirih dneh... ravno ko sem razmišljal, v katero smer bomo iskali tokrat, me je pklical obveščevalnik naše skupnosti. helikopterjeva posadka je brez enega nesrečno preminulega moža srečni prispela do postojanke, od koder so poklicali v skupnost. toda ko mi je povedal še eno novico nisem bil zadovoljen. prevzel me je strah..
ok to je to za ta del! upam, da vam je bil ušeč!
Moj odgovor:
Zanimanje?
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Prsi
no js sem stara 12 cez 3 mesce bom 13 no vse moje prjatlce majo ze neke prsi le js nimam pac mam bolj ploscato to gor men je lepo da ma punca / ženska pac lepe prsi ne premale ne prevelke no ja moja mami ma tudi bolj male sam obe babici pa velike js bi mela take kot majo one da lahko nosim une modrcke ne pa sportne nevem pa se fante bojo bolj vecje privlacle in pac za mojo postavo bi blo lepo da bi mela malo večje
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(44)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(63)
Nič posebnega , že vse vem.
(26)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
kulll, vrjamm da ne fejkas sej Hermion je ...
