jesenska jutra včeraj ali danes? NATEČAJ 1.del
7
Ana Marija iz tiste pravljice v kotu omare
Ker obožujem branje, imam bujno domišljijo.
ne obsojajte me, ne hvalim se, to mi vsi govorilo že lata in sedaj mi je prprosto obtičalo v glavi.
rada sanjarim kaj bi počela, če bi lahko karkoli v tem trenutku. to sem storila tudi danes in bilo je tako zabavno, da sem se odločila narediti iz tega rutino. tako kot uivanje zob, ali kosilo ob enih. vsakodnevna navada.
vsedem se na kavč, pokrit s puhasto sivo žametno odejo. zleknem se in sprostim, to bo nekaj preprostih minut počitka, samo zame, ampak po drugi strani lahko samo upam, da me mama ne zmoti z nekim opravilom, ki ga moram nujno narediti točo zdaj in niti slučajno čez deset minut.
začnem sanjariti. že dolgo se nisem potopila v zelo razburljivo knjigo, pa ne zato, ker ne bi našla prave,prav nasprostno, zadnja ki sem jo brala je bila naravnost fantastična. ampak ker ne morem v kjižnico. jaz ne smem, sem v karanteni, ker se je moj sošolcec okužil, a v dokumentu je pisalo, da to ne velja za sorojence, torej bi z lahkoto po nove zaloge bukel lahko stopil moj starejši rat, saj ne živimo tako daleč, ampak seveda on to obljublja že tri tedne zgodi pa se nič. in kočno, ko bi lahko do nje stopila jaz, se zaprejo zaradi, kaj pa vem česa.
predstavljam si sebe, na stari pusti klopci v parku, nad njo stoji visoko listopadno drevo, njegovi listi so mavrično obarvani in počasi padajo na tla, k meni. jaz pa zamišljeno sedim tam in počasi berem napeto zgodbo.
potem razmišljam naprej. ne bi šlo tako zlahka. zdaj je "coronatime", bilo bi čisto drugače.
najbrž ne bi sedela na klopi, saj bi na njej lahko sedel kdo okužen. imela bi masko, čeprav sem zunaj. bila bi nekje na sredi ogromnega travnika, izven poti, tako da noben ne bi bil preblizu mene. in tudi knjige ne bi smela imeti sabo. morala bi ostati v karanteni, tako kot olačila, ki sem jih nosila zunaj in težko bi o prebrala pred rokom, ko jo moram vrniti nazaj.
HEJ TOLE JE PRVI DEL, OPROSTITE ZA VELIKE ZAČETNICE, NAJBRŽ JIH NI VELIKO, TIPKOVNICA MI NAGAJA. ANYWAYS I HOPE YOU LIKE MY STORY. stistni srček, če želiš naslednji del
ne obsojajte me, ne hvalim se, to mi vsi govorilo že lata in sedaj mi je prprosto obtičalo v glavi.
rada sanjarim kaj bi počela, če bi lahko karkoli v tem trenutku. to sem storila tudi danes in bilo je tako zabavno, da sem se odločila narediti iz tega rutino. tako kot uivanje zob, ali kosilo ob enih. vsakodnevna navada.
vsedem se na kavč, pokrit s puhasto sivo žametno odejo. zleknem se in sprostim, to bo nekaj preprostih minut počitka, samo zame, ampak po drugi strani lahko samo upam, da me mama ne zmoti z nekim opravilom, ki ga moram nujno narediti točo zdaj in niti slučajno čez deset minut.
začnem sanjariti. že dolgo se nisem potopila v zelo razburljivo knjigo, pa ne zato, ker ne bi našla prave,prav nasprostno, zadnja ki sem jo brala je bila naravnost fantastična. ampak ker ne morem v kjižnico. jaz ne smem, sem v karanteni, ker se je moj sošolcec okužil, a v dokumentu je pisalo, da to ne velja za sorojence, torej bi z lahkoto po nove zaloge bukel lahko stopil moj starejši rat, saj ne živimo tako daleč, ampak seveda on to obljublja že tri tedne zgodi pa se nič. in kočno, ko bi lahko do nje stopila jaz, se zaprejo zaradi, kaj pa vem česa.
predstavljam si sebe, na stari pusti klopci v parku, nad njo stoji visoko listopadno drevo, njegovi listi so mavrično obarvani in počasi padajo na tla, k meni. jaz pa zamišljeno sedim tam in počasi berem napeto zgodbo.
potem razmišljam naprej. ne bi šlo tako zlahka. zdaj je "coronatime", bilo bi čisto drugače.
najbrž ne bi sedela na klopi, saj bi na njej lahko sedel kdo okužen. imela bi masko, čeprav sem zunaj. bila bi nekje na sredi ogromnega travnika, izven poti, tako da noben ne bi bil preblizu mene. in tudi knjige ne bi smela imeti sabo. morala bi ostati v karanteni, tako kot olačila, ki sem jih nosila zunaj in težko bi o prebrala pred rokom, ko jo moram vrniti nazaj.
HEJ TOLE JE PRVI DEL, OPROSTITE ZA VELIKE ZAČETNICE, NAJBRŽ JIH NI VELIKO, TIPKOVNICA MI NAGAJA. ANYWAYS I HOPE YOU LIKE MY STORY. stistni srček, če želiš naslednji del
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kot bi brala zgodbo o sebi...:sweat_smile:
Ti le nadaljuj
Ti le nadaljuj
0
Haha, hvala
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ooo super je! Tvoj slog pisanja me naravnost navdušuje!
0
I love book
Hvala! To je res lepo slisati, ali bolje receno prebrati 😊
Moj odgovor:
Pinkgirl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Valeta - problem
Včeraj mi je pisala sošolka, kakšno obleko bom imela za valeto, ker so šli kupit obleko za mojega soplesalca. ( moja sosolka je njegova prijateljica ne sestra ) Jaz sporočila nisem videla, ker nisem imela telefona, in sem ga prebrala šele danes zvečer, zato sem odgovorila sele danes zvecer
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
Soplesalcu sem že prej povedala, kakšno obleko bom imela, ampak si očitno ni zapomnil in je zato spraševal naprej. Jaz tega nisem povedala nikomur drugemu, razen njemu zato tudi ona ni mogla vedeti in me je morala vprašati.
Zdaj sem povedala, kaksno bom imela ampak mi ni čisto jasno, zakaj me ni mogel on direktno vprašati, namesto da gre to preko drugih. Sej ne plesem z njo ampak z njim. in a me bo jutri cudno gledo veretno si je mislo da sem grozna ker nisem takoj odpisala ampak naslednji vecer ampak o je bravo obleke vedo zato ne vem a je pozabil.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Zelo dobro! bi te pa morda opozorila na uporabo ...



Pisalnica