»S tem združujem tudi fotografijo,« je rekla in se obrnila k psu. »Se boš fotografiral?« je vprašala in Maks je navdušeno zalajal in jo polizal. Nato je to storil tudi meni. Zasmejali sva se. Odvedli sva ga pred kamero, ki jo imajo v vsakem fotografskem studiu. Imela je ozadja in luči za posebne primere, za Maksa pa je te luči umaknila. Pes se je veselo nasmihal pred kamero.
»To pogosto počneš?« sem jo vprašala in pobožala Maksa.
»Le ob torkih in petkih,« je rekla in debelo sem jo pogledala, na kar se je zasmejala. »Ob torkih in petkih jih fotografiram, ker jih nesem v soboto in v sredo v lokalno trgovino za živali, kjer trgovci dajejo zraven še slike. Pa tudi hrano zanje kupim. Pospravim pa jim tudi vse bokse, zato so srede in sobote proste,« se je zasmejala in mi potisnila Maksov povodec.
»Kaj pa zdaj?« sem radovedno vprašala in ga počohala po glavi.
»Peljali ga bova na sprehod za eno urico. Potem pa fotografiranje še njih,« je rekla in pokazala na zadnja vrata.
Ko sva hodili po ulicah Celja, so si ljudje okrog naju stalno nekaj šepetali in naju pozdravljali.
»Kje se dobimo?« sem vprašala.
»Na Razgledni ploščadi, ki je turistična znamenitost,« je dejala in debelo sem jo pogledala. »Hočeš reči, da še nisi slišala za razgledno ploščad?« je vzkliknila.
»Za Slovenijo sem prvič slišala zaradi zgodovinskega natečaja, tako da za Razgledno ploščad še nisem slišala.« Zavila je z očmi in me povlekla za sabo. Hodili sva po mestu mimo mnogih malih trgovinic, ki so prodajale po navadi neuporabno kramo, vendar so bile zelo prisrčne. Kmalu je zavila na gozdno pot, jaz pa sem ji le sledila. »Mi nisi morala prej povedati kam greva?« sem jo vprašala in ubila enega komarja, ki mi je poskušal sesati kri.
»Zakaj?«
»Da bi se primerneje oblekla,« sem rekla in ubila še enega komarja.
»Vidim, da te imajo komarji radi,« je rekla med smehom in pobožala Maksa.
»Ja,« sem zamrmrala in se zazrla na pot, ki se je razprostirala na čudoviti razgled. Videlo se je celotno mesto in bližnja okolica. Res je bilo čudovito.
»Sem po navadi hodijo zaljubljenci,« je rekla Ema in se ustavila, da bi slikala Maksa. Nato sva še midve naredili sliko, na drugi poskus pa je prišel tudi Maks in se slikal z nama. Vmes mi je enkrat uspelo fotografirati Emo samo, ona pa je fotografirala mene. »Še lansko poletje sem mislila, da bom tu vedno s fantom in z nikomur drugim,« je rekla. Mislila sem, da bo še kaj dodala, vendar je ostala tiho. Jaz pa tudi nisem želela drezati vanjo, med drugim tudi zaradi kratkega prijateljstva. Na klopci nedaleč stran sva zagledali precej mladega gospoda, ki je imel kakšnih 30 let. Bil je srednje visok in srednje obilen. Smejal se je v Sonce in nekaj mrmral. Ko je prišel do naju, si je popravljal kakavovo rjave lase.
»Pozdravljeni,« je rekel in se postavil pred naju. Videla sem še nekaj parov, ki so sedeli na klopcah in ptice, ki so veselo prepevale in me prepričala, naj še enkrat občudujem ta izjemen razgled.
»Dober dan,« sva odvrnili v en glas, da moj čudni naglas ne bi preveč izstopal.
»Nikoli še nisem želel posvojiti psa, mi lahko povesta kako to poteka?« je vprašal mirno, Maks pa je še vedno tiho sedel v Emini senci.
»V bistvu boste vi eno uro tu, da se Vas pes privadi, potem pa boste po eno uro na dan sami z njim,« je rekla Ema in vedela sem, da je opravila že mnogo uspešnih posvojitev. »Vse v povezavi s papirjem bomo obdelali v nedeljo, pomembno pa je, da vedno pripeljete Maksa nazaj ob dogovorjeni uri.« Gospod se ji je nasmehnil in Ema mu je izročila povodec. Sedli sva v senco bližnjega drevesa in zrli v dolino.
»Ti se pa spoznaš,« sem ji rekla.
»Leta izkušenj,« je rekla.
»Jaz imam leta izkušenj z moškimi, pa me še vedno presenečajo.« Ob tej trditvi se mi je nasmehnila.
»Še nisi prebolela Timothiya ali nekaj podobnega?«
»Srce sem mu zlomila jaz, ne obratno. Čeprav po dolgi zaroki, sploh nisem mislila, da bi me lahko prevaral.«
»Je bil to tvoj edini fant?«
»Mislim imela sem še enega zaročenca, vendar do njega nisem čutila ničesar.«
»Je bil tako grd?« se je pošalila, jaz pa sem jo le pogledala.
»Ne vem.«
»Kako ne veš?«
»Umrl je dan pred poroko. Seveda sem bila žalostna, ampak ga sploh nisem videla.«
»Oh.«
»Pa ti?«
»Mhm?«
»Si imela kakšnega fanta?«
»Imela sem enega. Potem pa je dal mačko z astmo človeku, ki je imel astmo in sem ga pustila. Pa tudi lagal mi je. In sedaj se vede kot, da se nič ni zgodilo in da bi bila lahko popoln par.« Ob njenem pritoževanju sem se nasmehnila. Spomnila sem se, kako sva se z Lucasom stalno pritoževala nad marsičem. Ko sta se začela pritoževati starša pa sva delala čudne grimase in se nonstop hihitala. Starša sta bila vesela, da sva srečna, še posebej zaradi mamine nosečnosti. Takrat je pod srcem nosila dvojčici, ki sta bili pa že takrat zelo energični. Starša sta zato bila vesela, če sva se v skupnem času – ki je bil zelo kratek ampak to zdaj ni bistveno – zabavala in smejala. »Me sploh poslušaš?«
»Ja te. Rekla si, da si imela enega fanta, ki je dal mačko z astmo človeku z astmo.« Zarežala se je in pogledala na uro.
»Nič ura je cajt,« je rekla Ema in ošinila uro. »Gospod!«
»Ja?« je vprašal gospod in prišel do naju, medtem ko je Maksu metal palico. »Obožujem tega psa.« Ema se je nasmehnila.
»Me veseli. Sicer razumem, če bi ga želeli kupiti že danes, lahko pa še malo počakate. Iskreno bi Vam ga raje dala v soboto.«
»Seveda. Sobota se sliši dobro.« Še zadnjič je počohal Maksa za uhlji in nama pomahal. »Nasvidenje dekleti!« Iztegnil je roko v pozdrav.
»Nasvidenje!« sva odgovorili v en glas in ponovili njegovo gesto.
Ko sva hodili po strmi poti proti mojemu poletnemu domu, je Maks celo pot veselo lajal.
»Saj razumemo, no. Veseliš se sobote,« je rekla Ema in ga počohala za ušesi. Nenadoma so ji oči poblisknile izraz pa je spremenila v zadovoljen nasmešek.
»Kaj pa je?« sem jo vprašala in poizkušala zveneti ravnodušno, čeprav mi sodeč po njenem izrazu to ni najbolj uspevalo.
~~~~~~~
Hej Metuljčki.
Kako ste? A naj pogosteje objavljam mojo zgodbo? Napišite spodaj. Hvala vsem, ki berete. Hvala vsem, ki želite, da Vas obveščam. Hvala vsem, ki všečkate. Hvala vsem, ki komentirate. Spo daj napišite, če kaj ni v redu.
Zaenkrat obveščam:
~Bellaza2
~Nixi25
~one_girl
~#lovenkoreanlook<33
~mačja panda
Lysm
Heart
»To pogosto počneš?« sem jo vprašala in pobožala Maksa.
»Le ob torkih in petkih,« je rekla in debelo sem jo pogledala, na kar se je zasmejala. »Ob torkih in petkih jih fotografiram, ker jih nesem v soboto in v sredo v lokalno trgovino za živali, kjer trgovci dajejo zraven še slike. Pa tudi hrano zanje kupim. Pospravim pa jim tudi vse bokse, zato so srede in sobote proste,« se je zasmejala in mi potisnila Maksov povodec.
»Kaj pa zdaj?« sem radovedno vprašala in ga počohala po glavi.
»Peljali ga bova na sprehod za eno urico. Potem pa fotografiranje še njih,« je rekla in pokazala na zadnja vrata.
Ko sva hodili po ulicah Celja, so si ljudje okrog naju stalno nekaj šepetali in naju pozdravljali.
»Kje se dobimo?« sem vprašala.
»Na Razgledni ploščadi, ki je turistična znamenitost,« je dejala in debelo sem jo pogledala. »Hočeš reči, da še nisi slišala za razgledno ploščad?« je vzkliknila.
»Za Slovenijo sem prvič slišala zaradi zgodovinskega natečaja, tako da za Razgledno ploščad še nisem slišala.« Zavila je z očmi in me povlekla za sabo. Hodili sva po mestu mimo mnogih malih trgovinic, ki so prodajale po navadi neuporabno kramo, vendar so bile zelo prisrčne. Kmalu je zavila na gozdno pot, jaz pa sem ji le sledila. »Mi nisi morala prej povedati kam greva?« sem jo vprašala in ubila enega komarja, ki mi je poskušal sesati kri.
»Zakaj?«
»Da bi se primerneje oblekla,« sem rekla in ubila še enega komarja.
»Vidim, da te imajo komarji radi,« je rekla med smehom in pobožala Maksa.
»Ja,« sem zamrmrala in se zazrla na pot, ki se je razprostirala na čudoviti razgled. Videlo se je celotno mesto in bližnja okolica. Res je bilo čudovito.
»Sem po navadi hodijo zaljubljenci,« je rekla Ema in se ustavila, da bi slikala Maksa. Nato sva še midve naredili sliko, na drugi poskus pa je prišel tudi Maks in se slikal z nama. Vmes mi je enkrat uspelo fotografirati Emo samo, ona pa je fotografirala mene. »Še lansko poletje sem mislila, da bom tu vedno s fantom in z nikomur drugim,« je rekla. Mislila sem, da bo še kaj dodala, vendar je ostala tiho. Jaz pa tudi nisem želela drezati vanjo, med drugim tudi zaradi kratkega prijateljstva. Na klopci nedaleč stran sva zagledali precej mladega gospoda, ki je imel kakšnih 30 let. Bil je srednje visok in srednje obilen. Smejal se je v Sonce in nekaj mrmral. Ko je prišel do naju, si je popravljal kakavovo rjave lase.
»Pozdravljeni,« je rekel in se postavil pred naju. Videla sem še nekaj parov, ki so sedeli na klopcah in ptice, ki so veselo prepevale in me prepričala, naj še enkrat občudujem ta izjemen razgled.
»Dober dan,« sva odvrnili v en glas, da moj čudni naglas ne bi preveč izstopal.
»Nikoli še nisem želel posvojiti psa, mi lahko povesta kako to poteka?« je vprašal mirno, Maks pa je še vedno tiho sedel v Emini senci.
»V bistvu boste vi eno uro tu, da se Vas pes privadi, potem pa boste po eno uro na dan sami z njim,« je rekla Ema in vedela sem, da je opravila že mnogo uspešnih posvojitev. »Vse v povezavi s papirjem bomo obdelali v nedeljo, pomembno pa je, da vedno pripeljete Maksa nazaj ob dogovorjeni uri.« Gospod se ji je nasmehnil in Ema mu je izročila povodec. Sedli sva v senco bližnjega drevesa in zrli v dolino.
»Ti se pa spoznaš,« sem ji rekla.
»Leta izkušenj,« je rekla.
»Jaz imam leta izkušenj z moškimi, pa me še vedno presenečajo.« Ob tej trditvi se mi je nasmehnila.
»Še nisi prebolela Timothiya ali nekaj podobnega?«
»Srce sem mu zlomila jaz, ne obratno. Čeprav po dolgi zaroki, sploh nisem mislila, da bi me lahko prevaral.«
»Je bil to tvoj edini fant?«
»Mislim imela sem še enega zaročenca, vendar do njega nisem čutila ničesar.«
»Je bil tako grd?« se je pošalila, jaz pa sem jo le pogledala.
»Ne vem.«
»Kako ne veš?«
»Umrl je dan pred poroko. Seveda sem bila žalostna, ampak ga sploh nisem videla.«
»Oh.«
»Pa ti?«
»Mhm?«
»Si imela kakšnega fanta?«
»Imela sem enega. Potem pa je dal mačko z astmo človeku, ki je imel astmo in sem ga pustila. Pa tudi lagal mi je. In sedaj se vede kot, da se nič ni zgodilo in da bi bila lahko popoln par.« Ob njenem pritoževanju sem se nasmehnila. Spomnila sem se, kako sva se z Lucasom stalno pritoževala nad marsičem. Ko sta se začela pritoževati starša pa sva delala čudne grimase in se nonstop hihitala. Starša sta bila vesela, da sva srečna, še posebej zaradi mamine nosečnosti. Takrat je pod srcem nosila dvojčici, ki sta bili pa že takrat zelo energični. Starša sta zato bila vesela, če sva se v skupnem času – ki je bil zelo kratek ampak to zdaj ni bistveno – zabavala in smejala. »Me sploh poslušaš?«
»Ja te. Rekla si, da si imela enega fanta, ki je dal mačko z astmo človeku z astmo.« Zarežala se je in pogledala na uro.
»Nič ura je cajt,« je rekla Ema in ošinila uro. »Gospod!«
»Ja?« je vprašal gospod in prišel do naju, medtem ko je Maksu metal palico. »Obožujem tega psa.« Ema se je nasmehnila.
»Me veseli. Sicer razumem, če bi ga želeli kupiti že danes, lahko pa še malo počakate. Iskreno bi Vam ga raje dala v soboto.«
»Seveda. Sobota se sliši dobro.« Še zadnjič je počohal Maksa za uhlji in nama pomahal. »Nasvidenje dekleti!« Iztegnil je roko v pozdrav.
»Nasvidenje!« sva odgovorili v en glas in ponovili njegovo gesto.
Ko sva hodili po strmi poti proti mojemu poletnemu domu, je Maks celo pot veselo lajal.
»Saj razumemo, no. Veseliš se sobote,« je rekla Ema in ga počohala za ušesi. Nenadoma so ji oči poblisknile izraz pa je spremenila v zadovoljen nasmešek.
»Kaj pa je?« sem jo vprašala in poizkušala zveneti ravnodušno, čeprav mi sodeč po njenem izrazu to ni najbolj uspevalo.
~~~~~~~
Hej Metuljčki.
Kako ste? A naj pogosteje objavljam mojo zgodbo? Napišite spodaj. Hvala vsem, ki berete. Hvala vsem, ki želite, da Vas obveščam. Hvala vsem, ki všečkate. Hvala vsem, ki komentirate. Spo daj napišite, če kaj ni v redu.
Zaenkrat obveščam:
~Bellaza2
~Nixi25
~one_girl
~#lovenkoreanlook<33
~mačja panda
Lysm
Heart
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba.
Komaj čakam nadeljevanje:koala:
Komaj čakam nadeljevanje:koala:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
*roza*hearti, to je tko dobr. tak cool pa cute pa lepo pa omggggggg ful dobro. naredi knjigoooooooo plsss ful velka uspešnica bi bila heheh<3333 lovaam<3*roza*
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
HEYY!!
Že 5. pozni komentar haahah. Lovam zgodbo in to, da si že prvi dan tolk zaupata npr. jst k sm bla n apodobn način u italiji erasmus pa to ane sma da nism zanla cist italjansko nisem tok zaupala tisti družini iskr. sm jim najbrs predzadnji dan najbolj v celmu tednu. Takda mi je ful všeč hitra povezanost in lovam da se gre tut o živalcah ja iiiii. Spremljam kokr že veš hehe.
Že 5. pozni komentar haahah. Lovam zgodbo in to, da si že prvi dan tolk zaupata npr. jst k sm bla n apodobn način u italiji erasmus pa to ane sma da nism zanla cist italjansko nisem tok zaupala tisti družini iskr. sm jim najbrs predzadnji dan najbolj v celmu tednu. Takda mi je ful všeč hitra povezanost in lovam da se gre tut o živalcah ja iiiii. Spremljam kokr že veš hehe.
1
Moj odgovor:
Vaša Micamaca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pozdrav,
Hej! MICA MACA ovdje!
Ne mogu se prijaviti za hrvatski kod bake i djeda.. Ali takva sam ja, :smile: oprostite svima, počet ću pisati blog u mjesecu početka školske godine... Lijepi pozdrav svima! Nadam se da ste dobro i da sam se uspjela prijaviti.. Ali ako sam u drugoj državi, moram li se prijaviti ???? :zipper_mouth::zipper_mouth::tulip::grin::swimmer:♀️ :swimmer:♀️ ♀️ :swimmer:♀️ :swimmer:♀️ :swimmer:♀️ ♀️ :swimmer:♀️ :swimmer:♀️:swimmer:
Ugodan dan.
Zbogom:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
Ne mogu se prijaviti za hrvatski kod bake i djeda.. Ali takva sam ja, :smile: oprostite svima, počet ću pisati blog u mjesecu početka školske godine... Lijepi pozdrav svima! Nadam se da ste dobro i da sam se uspjela prijaviti.. Ali ako sam u drugoj državi, moram li se prijaviti ???? :zipper_mouth::zipper_mouth::tulip::grin::swimmer:♀️ :swimmer:♀️ ♀️ :swimmer:♀️ :swimmer:♀️ :swimmer:♀️ ♀️ :swimmer:♀️ :swimmer:♀️:swimmer:
Ugodan dan.
Zbogom:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
Vprašanje
Koliko strani naj ima moda v Pilu?
4 strani kot zdaj
(244)
2 strani, ena stran za punce in ena za fante
(201)
2 strani za punce, fantov moda itak ne zanima
(105)
Vseeno mi je, mode ne pogledam
(73)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Če bi blo tok lahko pri mojih starših bi ...
oooo kok kullllllll
jst si tok želim zajcaa ...



Pisalnica