Ne bote verjeli ampak ja. Napacala sem nov dellllllllllllll!
je bolj kratek ampak je.
Samo toliko, da veste da še pišem.
Prejšnjič:
Vzdihnil sem. Res me je spominjal na brata. Na mojega Jaka.

Današnji del:
A hitro sem misel pokril. Odprl sem aplikacijo in začel Thaliino sliko risati od začetka. Kevin me je grdo gledal in cel let le premišljeval. Končno enkrat ni potisnil nosa v tisto buklo.
Čez čas sem zaslišal: “Spoštovani potniki prosimo, da se pripnete.”
Shranil sem sliko in se pripel. Močan pritisk me nikoli ni motil a tokrat me je. Trdno sem se držal a jemalo mi je sapo.

Thalia:

Ob pristanku sem mirno sedela na stolu in čakala, da bodo ljudje začeli odhajati. Takoj ko so ostali začeli zapuščati letalo sem se še sama vstala. Videla sem, da sta Katy in Lucas že čakala na sredini letala. Prijela sem torbico in odšla do sedežev od Kevina in Jaca.
“Fanta pridita.” sem rekla in jima pomignila.
Jace je stopil do mene in takoj, ko je Kevin videl, da je Jace čisto blizu mene je skočil na noge in stopil med naju.
Lucas in Katy sta stopila k nam in počasi smo se pomikali proti izhodu letala. Vsake toliko sta se Jace in Kevin porinila in grdo pogledala. Šli smo po prtljago. Pri prtljagi sem gledala kot sokol na svoj plen in bila pripravljena, da nekoga natolčem. Prijela sem svojo potovalko in počakala da so še ostali našli svje nahrbtike in potovalke. Srce mi je razbijalo in imela sem občutek, da mi bo vsak trenutek pobegnilo iz prsnega koša.
»Pridite.« sem ukazala in se začela pomikati proti izhodu iz letališča.
Malo pred izhodom pa je Kevin odprl nahrbtnik in ven potegnil pulover. Vsi smo pogledali njega nato pa se spogledali. Vsi smo gledali s tistim pogledom: »Ali je toti normalen?« A takoj ko so se vrata odprla smo ugotovili, da mi nismo normalni. V nas je bušil mrzel zrak. Zmrazilo me je naravnost do kosti. Že več let nisem čutila takšnega mraza. Ko sem še živela na finskem sem bila navajena a to je že vsaj tri leta nazaj če ne že več.
In no tako smo se jaz, Jace, Katy in Lucas tresli. Kevinu je ušel privoščljiv nasmeh, ki je letel na Jaca. Pa kaj se morata ta dva toliko boksati?
Kevina sem pogledala z trdim pogledom.
»Kaj?« je nedolžno vprašal.
»Zakaj nam nisi povedal, da bomo v kratkih hlačah zmrznili?!« sem kriknila in ga še grše pogledala.
»Zato, ker sem mislil, da veš. In če bi brali,« je rekel in pogledal Jaca » bi vedeli, da je na Novi zelandiji december in da je decembra zunaj najbolj toplo to pa je povprečje 15 stopinj.« je nedolžno odgovoril.
Grdo sem ga pogledala nato pa mu iz rok izpulila pulover.
»Zakaj pa to?« me je užaljeno pogledal.
»Saj si rekel, da si se pripravil na vreme.« sem posmehljivo odgovorila in si nase potegnila pulover.
Kevin je iz nahrbtnika potegnil še dva puloverja. Enega je vrgel Lucasu enega pa obdržal zase. Lucas pa je pulover dal Katy in iz svoje torbe potegnil črn pulover z zbledelim znakom Alana Walkerja na hrbtu.
Jace je besno pogledal Kevina in iz torbe vzel pulover iz katerega je spraskal napis Mamba.
Vdihnila sem mrzel zrak in pogledovala za pločnikom.

Je bolj malo, ampak upam, da je ok
Lp. fla