HEHEHEHEHEHE
hvala vsem ki berete mojo zgodbo<333

______________________________________________

''Kje si pa bila tako dolgo?'' Ogovorila jo je mama. Gledala jo je z jeznim pogledom. Pogledala je na uro. 17:45. ''Bila sem pri prijateljici'' je odgovorila in se odpravila v sobo. Šla je kar po dve stopnici. Dovolj ji je bilo vsega. Mama je bila vedno tako stroga do nje. Ko je prišla v sobo se je vlegla na posteljo in nemudoma zaspala. Zbudila se je ter šla v šolo. Hodila je do avtobusa nato pa zagledala Bena. Pomahal ji je in jo poklical, a se je vendarle delala da ga ne sliši. Na avtobusu je bilo glasno zato si je na slušalkah privila glasnost do konca. Tako je vsaj ne bo mogel ogovoriti si je mislila. Ko je avtobus pripeljal se je ven usulo veliko ljudi. Odkorakala je do šole in nato pospravila slušalke v torbo. Pogledala je v omarico kaj je prva ura, in bil je njen najhujši sovražnik: matematika. Še posebej ni marala učiteljice ''Frankie''. Vedno je hotela da jo namesto učiteljica Francheska kličemo Frankie. Sploh pa je bila iz druge države in nikoli je ni razumela. Šla je do učilnice. Usedla se je v prazno klop v koncu razreda in obsedela ko je do nje prišel Ben. ''Hej'' je rekel. Samo preslišala ga je. Zvonilo je za začetek ure in v učilnico je prišla gospa Frankie. Nekaj stvari je razlagala a je ni poslušala. ''Andersenova'' je zaklicala. Prebudila se je iz sanjarjenja in oblil jo je mrzel pot. ''Ava, nič ne bom ponavljala. Povej nam pravilen odgovor'' Učiteljica je strmela vanjo, a ni vedela kaj reči. Ben je držal roko v zraku. ''Da, Ben povej. ''Pravilen odgovor je 1256,8!'' Je rekel. ''Super Ben!'' Razlagala je naprej, Ava pa se je stegnila do Bena in izdavila: ''Hvala ti''...
_____________________________________________
dame in gospodje to je bil 2.dellll!
Hvala za branje=)