»Kako se ti zdi naša šola?« Vzamem zvezek in napišem odgovor na Brianovo vprašanje. {Še kar dobra je, če pozabim, da sem postala največja luzerka na šoli, da delam plakat z eno najbolj neumnih sošolk in da se peljem do njene hiše v avtu njenega fanta!} Brian se začne smejat. {Pazi! Jaz sem v avtu! Glej na cesto!} Še bolj se začne smejati in gleda na cesto. »Bi poslušala glasbo?« Prikimam. Brian nastavi na nekakšno rap glasbo. Ni mi bila všeč. {Lahko jaz izberem? Saj sem seveda tvoja gostja…} Pomigne na njegov telefon. Zlobno se nasmehnem in v iskalnik napišem: Deamons
Dvignem roke in maham z njimi kakor da bi plesala v diskotu. Brian me pogleda kakor, da sem pobegnila iz umo bolnice. »Ne! Ne bom tega poslušal!« Zresnim pogled in privzdignem obrv. Brian zmrzne. »No… Saj ni tako slaba… Bo kar v redu za enkrat!«
Planeva v smeh. Moj je seveda neslišen in zato se Brian še bolj smeji. »Ustavila se še bova na bencinski črpalki. Malo počakaj… Če si utrujena lahko zadremaš.« Pomežikne mi. Vzamem zvezek. {Če sem utrujena mi ti vsekakor ne boš povedal, kaj naj storim!} Brian zavzdihne in zavije na črpalko. Jaz samo zaprem oči in že nisem več pri zavesti.

~BRIAN~

»Nasvidenje!« Obrnem se in pomaham v slovo blagajničarki. Stopim do avta. Saj ni res zaspala? Sedem in v usta pospravim žvečilni gumi. Še petnajst minut do Evinega doma… Do takrat bom Evelyn pustil spat… Zavijem na levo in peljem po avtocesti. Izklopim glasbo. Ozrem se k Evelyn. Kako je luštkana, ko takole spi.
Pogledam na uro. Parkiram pred Evino hišo. Deset minut sva prišla prej… Toliko bolje! Kako naj sedaj spravim Evelyn v Evino hišo? Še kar spi… Potrepljam jo po ramenu. »Evelyn… Zbudi se…« Nič. Tokrat jo rahlo dregnem. »Evelyn~« Še kar nič. Dobesedno je zaspala, kakor polh! Odnesel jo bom v Evino hišo… Eva me bo ubila! Evelyn primem pod pazduhe in z drugo roko primem njene noge. Dvignem jo. Kako je lahka! Ali ta otrok sploh kaj je?! Nenadoma pa Evelyn odpre oči. Zmrznem. Grozeče me pogleda. Nasmehnem se ji in zardim.

~EVELYN~

Kaj dela?! Nikoli še me fant ni tako držal v naročju! Skočim in Brian spusti prijem. Padem na sedež. Vzamem zvezek. {Saj bi me lahko samo zbudil… Greva?} Pomežikne mi ter se nasmehne. Prikima jaz pa zardim do ušes!



ŽIVIJO!
To bo to za danes! HVALA VAM!!! Full vas imam rada, ker spremljate moje zgodbe! Vsak komentar mi polepša dan! HVALAA :heart:Lajkajte in komentirajte če vam je všeč! Naročite se name če želite biti obveščeni o naslednjih delih in UŽIVAJTE! :heart::heart::heart:

Lp, Bad girl:snowflake::yin_yang::heart: