Uvod: *i* Živjo! Sem Millie. Stara sem 15 let. Rodila sem se v super bogati družini. Moj oče je bogat upravnik. Imam tri starejše¸¸ brate: Michaela, Marcusa in Mathewa. Michael in Mathew že imata svoje podjetje in sta zelo uspešna. Marcus pa je dev leti mlajši od njiju. Sem edina punca v družini – mama je odšla ko se bila majhna. Čeprav živimo v veliki hiši sredi mesta nimam nobenega prijatelja, saj mi oče ne dovoli iz hiše. Kar nadležno, ja. Ko sem bila stara 5 let, sem imela najboljšega (in edinega prijatelja – Mika. Bil je eno leto starejši. Skupaj sva se igrala in jezila moje brate. Nekega dne pa se je Mike in njegova družina morala odseliti in od takrat ga nisem več videla. *i*
~~~
1.poglavje
Danes je moj čisto prvi šolski dan. Ko bi morala biti v osnovni šoli sem bila doma in se šolala od doma. Dejstvo, da grem dejansko v šolo me res veselilo. Včeraj sva šla z Marcusom kupiti vse potrebščine. Res, ni bolj razburljivega! Dobila sem prelepo torbo svetlo modre barva – moje najljubše. Kako je lepa! Zdaj sedim na avtobusu. Nočem biti negativna, a zdi se mi da me vse punce poševno gledajo. Ošvrknila sem jih s pogledom, da bi se prepričala, da se mi res samo ne *i* zdi *i*. Opazila sem, da vse razkačeno strmijo vame. Ravno sem razmišljala zakaj je temu tako, ko me je ogovoril glasek. »Hm… živjo! Je prosto?« je vprašalo dekle mojih let. Nasmehnila sem se ji. »Seveda. Prisedi.« sem jo povabila. Vrnila mi je nasmeh in se posadila zraven mene. Ponudila mi je roko. »Jaz sem Rachel,« se je predstavila. Segla sem ji v roko. »Jaz pa sem Millie,« sem se predstavila tudi jaz. Rachel je na široko odprla oči. »Hudo! Millie? Tista bogata punca?« je vprašala. »Ja, zakaj?« sem ji pritrdila. Sklonila se je bliže k meni. »No, vsi govorijo o tebi. Vsi te poznajo kot fotomodela iz različnih revij, ki ima bogatega očeta!« se je pridušala. Ja, to je ena stvar, ki sem jo vam pozabila omeniti. Oče me je veddno rad pošiljal na modne revije. Saj ne, da mi je bilo to všeč. Nisem pa vedela, da me vsa dekleta poznajo po tem! »To vse pojasni,« sem zamrmrala bolj sebi kot Rachel. »Me zato tiste punce tako gledajo?« sem zašepetala Rachel. »Jasno,« se je odzvala. »Ampak nič ne skrbi,« je hitro dodala. »Grize jih to, da si lepša. Pa zlobne so tudi. Vse po vrsti, zato ni presenečenje, da so take,« je rekla Rachel. Zazrla sem se skozi okno. Nekako nisem pričakovala, da bo tako. Čutila sem Rachelin pogled. Obrnila sem se nazaj proti njej. »Pa ti? Ali ti tudi tako misliš o meni?« sem jo vprašala. Rachel je zamahnila z roko. »Seveda ne! No, seveda si lepa in bogata, as i tudi priajzna, kar je dobro kajne?« je rekla. »Prijateljici?« sem jo previdno vprašala in ji ponudila roko. Rachel pa je ni prijela ampak me je navdušeno objela. »Seveda! Joj, kako vesela sem« Prijateljica sem z najbolj prijazno punco kar jih poznam!« je navdušeno sprejela. Tako sem ponovno vesela sedela na avtobusu. Bila sem presrečna, da sem končno imela prijateljico.
2.poglavje
Victoria je razkačeno strmela v Millie Bernard. *i*Nova. Bogata. Lepa. *i* je razmišljala. *i* Gotovo bo ljubljenka vseh učiteljev. A za mojo priljubljenost se bi bilo dobro spoprijateljiti z njo, *i* je razmišljala in medtem pograbila svojo rožnato torbo. Avtobus na katerem se peljala je začel zavirati. Victoria je bila izjemno lepo dekle. Imela je svetle lase in modre oči. Obsedena je bil z bleščili vseh vrst in okusov. Imela je popolno polt, ki je bila posledica obiska solarija. »Hej, Victoria!« je nekdo zaklical za njo. Obrnila se je in zagledala Sammyja – fanta, ki je bil do ušes zatreskan vanjo. Ko ga je Victoria zagledala ji je lažen nasmešek zbledel z obraza. »Kaj je?« je hladno odvrnila. »Bo odšla z mano do jedilnice?« jo je navdušeno vprašal Sammy. »Oprosti, ne morem. Sem že zmenjena z Adamom,« je odvrnila z narejeno prijaznim glasom. Nato je z svojim najbolj sladkim glasom zaklicala: »Oj, Adam!« Pomahal ji je postaven fant. Odšopirila se je k njemu. »Adam! Lepo te je spet videti!«. Stopila je na prste in ga poljubila na lice.
***
Hej! To je prvi del. Upam, da vam je všeč!
Lp,
ravenclawgirl
~~~
1.poglavje
Danes je moj čisto prvi šolski dan. Ko bi morala biti v osnovni šoli sem bila doma in se šolala od doma. Dejstvo, da grem dejansko v šolo me res veselilo. Včeraj sva šla z Marcusom kupiti vse potrebščine. Res, ni bolj razburljivega! Dobila sem prelepo torbo svetlo modre barva – moje najljubše. Kako je lepa! Zdaj sedim na avtobusu. Nočem biti negativna, a zdi se mi da me vse punce poševno gledajo. Ošvrknila sem jih s pogledom, da bi se prepričala, da se mi res samo ne *i* zdi *i*. Opazila sem, da vse razkačeno strmijo vame. Ravno sem razmišljala zakaj je temu tako, ko me je ogovoril glasek. »Hm… živjo! Je prosto?« je vprašalo dekle mojih let. Nasmehnila sem se ji. »Seveda. Prisedi.« sem jo povabila. Vrnila mi je nasmeh in se posadila zraven mene. Ponudila mi je roko. »Jaz sem Rachel,« se je predstavila. Segla sem ji v roko. »Jaz pa sem Millie,« sem se predstavila tudi jaz. Rachel je na široko odprla oči. »Hudo! Millie? Tista bogata punca?« je vprašala. »Ja, zakaj?« sem ji pritrdila. Sklonila se je bliže k meni. »No, vsi govorijo o tebi. Vsi te poznajo kot fotomodela iz različnih revij, ki ima bogatega očeta!« se je pridušala. Ja, to je ena stvar, ki sem jo vam pozabila omeniti. Oče me je veddno rad pošiljal na modne revije. Saj ne, da mi je bilo to všeč. Nisem pa vedela, da me vsa dekleta poznajo po tem! »To vse pojasni,« sem zamrmrala bolj sebi kot Rachel. »Me zato tiste punce tako gledajo?« sem zašepetala Rachel. »Jasno,« se je odzvala. »Ampak nič ne skrbi,« je hitro dodala. »Grize jih to, da si lepša. Pa zlobne so tudi. Vse po vrsti, zato ni presenečenje, da so take,« je rekla Rachel. Zazrla sem se skozi okno. Nekako nisem pričakovala, da bo tako. Čutila sem Rachelin pogled. Obrnila sem se nazaj proti njej. »Pa ti? Ali ti tudi tako misliš o meni?« sem jo vprašala. Rachel je zamahnila z roko. »Seveda ne! No, seveda si lepa in bogata, as i tudi priajzna, kar je dobro kajne?« je rekla. »Prijateljici?« sem jo previdno vprašala in ji ponudila roko. Rachel pa je ni prijela ampak me je navdušeno objela. »Seveda! Joj, kako vesela sem« Prijateljica sem z najbolj prijazno punco kar jih poznam!« je navdušeno sprejela. Tako sem ponovno vesela sedela na avtobusu. Bila sem presrečna, da sem končno imela prijateljico.
2.poglavje
Victoria je razkačeno strmela v Millie Bernard. *i*Nova. Bogata. Lepa. *i* je razmišljala. *i* Gotovo bo ljubljenka vseh učiteljev. A za mojo priljubljenost se bi bilo dobro spoprijateljiti z njo, *i* je razmišljala in medtem pograbila svojo rožnato torbo. Avtobus na katerem se peljala je začel zavirati. Victoria je bila izjemno lepo dekle. Imela je svetle lase in modre oči. Obsedena je bil z bleščili vseh vrst in okusov. Imela je popolno polt, ki je bila posledica obiska solarija. »Hej, Victoria!« je nekdo zaklical za njo. Obrnila se je in zagledala Sammyja – fanta, ki je bil do ušes zatreskan vanjo. Ko ga je Victoria zagledala ji je lažen nasmešek zbledel z obraza. »Kaj je?« je hladno odvrnila. »Bo odšla z mano do jedilnice?« jo je navdušeno vprašal Sammy. »Oprosti, ne morem. Sem že zmenjena z Adamom,« je odvrnila z narejeno prijaznim glasom. Nato je z svojim najbolj sladkim glasom zaklicala: »Oj, Adam!« Pomahal ji je postaven fant. Odšopirila se je k njemu. »Adam! Lepo te je spet videti!«. Stopila je na prste in ga poljubila na lice.
***
Hej! To je prvi del. Upam, da vam je všeč!
Lp,
ravenclawgirl
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
zelooo mi je vsec :hearts:🥰
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ohh, ja, nova zgodbica. Moram reči, da si dobro začela.
A bo nadaljevanje tudi Skrivnost učilnice 13, epiloga?
lp, c:cookie:
A bo nadaljevanje tudi Skrivnost učilnice 13, epiloga?
lp, c:cookie:
1
Hvala za pohvalo.
Epiloga pa mislim da ne bo, ker ni bilo dovolj zanimanja zanj.
Lp,
Ravenclawgirl
Epiloga pa mislim da ne bo, ker ni bilo dovolj zanimanja zanj.
Lp,
Ravenclawgirl
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelloooo mi je všèč
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ful dobr, spremljan:)
1
Moj odgovor:
hiphop_girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
En fant
Hojla!:wave:
Imam enega prijatelja (če se lahko tako izrazim) s katerim sem se ko sva bila stara od 6 pa do 9 let vsak dan družila pred blokom še z eno skupino frendov. Nikoli nisva bila ful povezana. Potem pa se je preselil in enostavno nehala sva se pogovarjat. Še vedno je hodil v našo šolo, ampak ignorirala sva drug drugega. Aja, pa še eno leto je starejši od mene.
Potem pa smo šli, tko en teden nazaj, na en tabor za astronomijo za tri dni. Skupaj smo šli sedmi, osmi in deveti razredi. In tam je bil tudi on. Začela sva se pogovarjat, se družit in kar je najbolj funny skupaj sva žonglirala. (Pač obadva znava in sva en dugega malo učila.)
No, na tem taboru pa sem se jaz (ki se by the way nisem še nikoli) zatreskala v enga fanta in druge šole. Vse punce so opazle, da sem v tega iz druge šole, ampak zdaj ga verjetno ne bom nikoli več videla. In pač vsi vejo, da sem v njega, kar mi je na začetku ugajalo. Zdaj pa mi je že malo vseeno zanj, ker sem se sprijaznila s tem, da s tem fantom iz druge šole ne bo nič.
V glavnem, zdej sem nazaj v šoli. V unga k sem bila zatreskana, sem še zmeraj malo, ampak sem ga že na pol pozabila. Zdej pa mi ta prijtelj, s katerim sem žonglirala ful maha, pa med odmorom sva se pogovarjala in zadnjič sem videla, da me je gledal. In zdej včasih postanem malo vznemirjena (na dober način) ko ga srečam.
Nevem kaj naj naredim.
Imam enega prijatelja (če se lahko tako izrazim) s katerim sem se ko sva bila stara od 6 pa do 9 let vsak dan družila pred blokom še z eno skupino frendov. Nikoli nisva bila ful povezana. Potem pa se je preselil in enostavno nehala sva se pogovarjat. Še vedno je hodil v našo šolo, ampak ignorirala sva drug drugega. Aja, pa še eno leto je starejši od mene.
Potem pa smo šli, tko en teden nazaj, na en tabor za astronomijo za tri dni. Skupaj smo šli sedmi, osmi in deveti razredi. In tam je bil tudi on. Začela sva se pogovarjat, se družit in kar je najbolj funny skupaj sva žonglirala. (Pač obadva znava in sva en dugega malo učila.)
No, na tem taboru pa sem se jaz (ki se by the way nisem še nikoli) zatreskala v enga fanta in druge šole. Vse punce so opazle, da sem v tega iz druge šole, ampak zdaj ga verjetno ne bom nikoli več videla. In pač vsi vejo, da sem v njega, kar mi je na začetku ugajalo. Zdaj pa mi je že malo vseeno zanj, ker sem se sprijaznila s tem, da s tem fantom iz druge šole ne bo nič.
V glavnem, zdej sem nazaj v šoli. V unga k sem bila zatreskana, sem še zmeraj malo, ampak sem ga že na pol pozabila. Zdej pa mi ta prijtelj, s katerim sem žonglirala ful maha, pa med odmorom sva se pogovarjala in zadnjič sem videla, da me je gledal. In zdej včasih postanem malo vznemirjena (na dober način) ko ga srečam.
Nevem kaj naj naredim.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(32)
Vesela šola me ne zanima.
(53)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(98)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(28)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
jjjjjjjjjjjjaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa






Pisalnica