Sreda, 2.8.2023
Dragi dnevnik,
Danes se mi je zgodilo nekaj, kar si niti v sanjah ne bi mogla predstavljati. Niti v mojih najbolj romantičnih sanjah. Srce mi še vedno bije hitro, ko se spomnim, kako se je vse odvijalo.
Zjutraj sem se prebudila s tisto znano mešanico navdušenja in živčnosti. Nikjer ga nisem videla, a sem si mislila, da bo to spet običajen šolski dan. Ampak zmotila sem se. Med poukom se je odprl predal moje torbe, in tam je bil listek z rdečo pentljo. Bilo je pismo od Marka!
"Draga Mina," je pisalo. "Ne morem verjeti, da si mi napisala to čudovito pismo. Povedati ti moram, da sem te opazoval že nekaj časa in tudi sam čutim nekaj posebnega. Rad bi te bolje spoznal. Se vidiva po pouku na klopci ob igrišču?"
Moje srce je bilo polno veselja in nekakšne ljubezenske evforije. Ko se je ura končno oglasila, sem stekla proti igrišču. Mark je tam že čakal. Bila sem tako živčna, da komaj nisem mogla govoriti. Ampak ko sem ga zagledala, so mi besede spet začele teči.
Pogovarjala sva se o vsem in o ničemer. Ugotovila sva, da imava veliko skupnih interesov in da si želiva podobne stvari v življenju. Nisem mogla verjeti, kako zlahka sva se ujela.
Potem je prišel še en čaroben trenutek. Na koncu najinega pogovora me je Mark nežno poljubil na lice. Vem, da je bil to samo poljub na lice, a zame je bil to najbolj čudovit poljub, kar sem jih kdajkoli prejela.
Zdaj sem doma in še vedno ne morem verjeti, da sem tako srečna. Moje srce je polno radosti in upanja. Komaj čakam, da vidim, kaj se bo zgodilo naprej.
Ampak zdaj moram počasi zaključiti. Jutri bom spet pisala in ti povedala, kako se bo vse odvijalo. Drži pesti zame, dragi dnevnik!
Tvoja zvesta prijateljica,
Mina
Dragi dnevnik,
Danes se mi je zgodilo nekaj, kar si niti v sanjah ne bi mogla predstavljati. Niti v mojih najbolj romantičnih sanjah. Srce mi še vedno bije hitro, ko se spomnim, kako se je vse odvijalo.
Zjutraj sem se prebudila s tisto znano mešanico navdušenja in živčnosti. Nikjer ga nisem videla, a sem si mislila, da bo to spet običajen šolski dan. Ampak zmotila sem se. Med poukom se je odprl predal moje torbe, in tam je bil listek z rdečo pentljo. Bilo je pismo od Marka!
"Draga Mina," je pisalo. "Ne morem verjeti, da si mi napisala to čudovito pismo. Povedati ti moram, da sem te opazoval že nekaj časa in tudi sam čutim nekaj posebnega. Rad bi te bolje spoznal. Se vidiva po pouku na klopci ob igrišču?"
Moje srce je bilo polno veselja in nekakšne ljubezenske evforije. Ko se je ura končno oglasila, sem stekla proti igrišču. Mark je tam že čakal. Bila sem tako živčna, da komaj nisem mogla govoriti. Ampak ko sem ga zagledala, so mi besede spet začele teči.
Pogovarjala sva se o vsem in o ničemer. Ugotovila sva, da imava veliko skupnih interesov in da si želiva podobne stvari v življenju. Nisem mogla verjeti, kako zlahka sva se ujela.
Potem je prišel še en čaroben trenutek. Na koncu najinega pogovora me je Mark nežno poljubil na lice. Vem, da je bil to samo poljub na lice, a zame je bil to najbolj čudovit poljub, kar sem jih kdajkoli prejela.
Zdaj sem doma in še vedno ne morem verjeti, da sem tako srečna. Moje srce je polno radosti in upanja. Komaj čakam, da vidim, kaj se bo zgodilo naprej.
Ampak zdaj moram počasi zaključiti. Jutri bom spet pisala in ti povedala, kako se bo vse odvijalo. Drži pesti zame, dragi dnevnik!
Tvoja zvesta prijateljica,
Mina
Moj odgovor:
Svetovalnica
Selitev
Hej!
Pač moja babi in dedi sta se pred dobrim mescom preselila z vasi v mesto (isto mesto k jaz žvim).
In ja zdj se jaz vsak dan jočem, ker tak pogrešam tam ko sta prej žvela, pač tm se je zgodlo tok lepih spominov, tam so bili ujeti vsi najlepši trenutki. Tm sm praznovala tud RD in je moja simpatija pršla in sva se po goši skrivala, ker so se ustali z naju norčevali da sma par.
Tm sva z dedije posadila tudi drevo katerega tako pogrešam...
In pač ja ... jaz ne morm več tko. Preveč pigrešam vas, njive, vrt, gozdove, hišo...
Tm sm se še esino nekako spriatila in pozabila na vse.
Kak naj vsaj malo pozabim?
Hvala, ker si prebral/a.♡♡
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
Pač moja babi in dedi sta se pred dobrim mescom preselila z vasi v mesto (isto mesto k jaz žvim).
In ja zdj se jaz vsak dan jočem, ker tak pogrešam tam ko sta prej žvela, pač tm se je zgodlo tok lepih spominov, tam so bili ujeti vsi najlepši trenutki. Tm sm praznovala tud RD in je moja simpatija pršla in sva se po goši skrivala, ker so se ustali z naju norčevali da sma par.
Tm sva z dedije posadila tudi drevo katerega tako pogrešam...
In pač ja ... jaz ne morm več tko. Preveč pigrešam vas, njive, vrt, gozdove, hišo...
Tm sm se še esino nekako spriatila in pozabila na vse.
Kak naj vsaj malo pozabim?
Hvala, ker si prebral/a.♡♡
♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡♡
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(15)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(9)
Šport me na sploh ne zanima.
(10)






Pisalnica