Uh, tele zgodbe sem pisala 2 leti in jih je nastalo kar veliko. Uživajte!

Nekoč je živela kobilica, ki je imela 1234567890 mladičev. Predstavljajte si to: mami, mami, mami, mami, mami, mami … Strašno, kaj ne? Kobilica se je trudila iskati varuške za svoje mladičke, a je vsaka žival le odkimala in šla stran. Nekega dne pa je hodila po gozdu in srečala črička Črta in vprašala njega. Žal pa ni mogel saj je moral skrbeti za svoje mladiče. Odšla je naprej in srečala murna Marka. Tudi on ni bil prost. Končno pa je srečala hrošča Herkula. Vprašala ga je za pomoč. In on je privolil. Ko mu je predstavila mladiče je bil zgrožen. Vsi so brezglavo letali po stanovanju in uničevali stvari. Kobilica se mu je še enkrat zahvalila in že je ni bilo več. Hrošč Herkul je razmišljal kako naj jih umiri. Spomnil se je kako to naredijo čisto vsi. Najprej jih je utrudil, potem jih je prelisičil s pospravljanjem in na koncu so zelo veliko pojedli. Tako zelo so bili izčrpani da so kar popadali na posteljo. Ko se je kobilica vrnila domov ni mogla verjeti svojim očem. Vsi njeni mladiči so lepo in mirno spali v postelji. Hrošč Herkul ji ni hotel izdati svoje skrivnosti, zato je naslednji dan ko jih je čuval kobilica ostala doma in se skrila, da vidi kako to hrošč stori. Ko ga je videla je bila presunjena. Čez nekaj dni je to poskusila še sama, a ji ni uspelo. Mislila je da imajo mladiči raje hrošča in ga zato ubogajo. Bila je zelo žalostna, a ko je to povedala Herkulu ji je le rekel, da je vedel da je vohunila za njim in da je mladiči ne ubogajo, ker je med vohunjenjem zaspala in ni slišala najpomembnejše stvari. Na koncu jim vedno pove pravljico za lahko noč. Ko je kobilica to izvedela je bila zelo vesela. Od takrat naprej pa gre vedno na lov, saj je našla varuško za naporne otroke.

Imejte pujsastičen in nasmejan dan.
Vaša dg