Modro nebo 1.del
9
Sister
Hejj to je prvi del moje zgodbe o kateri sem vam pisala v objavi *i* Moja nova zgodba.*i*
Mogoče prvi del ne bo še takoj tako dober in zanimiv, ampak prosim dajte zgodbi priložnost in preberite vsaj do četrtega dela ko se bo zares začelo dogajati in se takrat odločite, če vam je všeč ali ne.
Vse nejasnosti in luknje, pa tudi slovnične napake mi prosim napišite v komentarje.
No, dovolj sem povedala, začnimo.
______________________________________________________________________________________________________
Dvorana, v kateri je potekal sestanek, je bila zatohla. Monotono nakladanje lorda Legina me je počasi uspavalo, tako kot njegovega sina Annela, ki je sedel poleg mene. Glavo sem imela podprto z rokami. Počasi sem se ozrla na desno in se spogledala z mlajšim od mojih dveh starejših bratov. Aleksandar se mi je nasmehnil in z glavo pomignil proti lordu Aritu, ki je smrčal na stolu. Potlačila sem smeh. Moj zabavni brat, ki vedno vse opazi. Sonce, ki je sijalo skozi napol odprto okno mu je mu je obsijalo temno rjave lase in morala sem si priznati, da je izgledal privlačno. Nič čudnega, da se je Lidia zaljubila vanj.
Lidia in njena dvojčica Adela -moji najboljši prijateljici- na njuno srečo nista bili prisotni na sestanku, ki se je pravkar zaključil. Še sreča, saj sem že zdavnaj pozabila, o čem smo sploh govorili. Še preden bi me lahko dvorjani in drugi plemiči zasuli z neprijetnimi vprašanji, sem odhitela v svoje sobane.
Pred vrati svoje sobe sem se skoraj zaletela v Adelo.
»A si spet zaspala na sestanku? Zgledaš, kot da bi te pravkar na silo zbudili,« me je ogovorila mlajša dvojčica.
»Skoraj,« sem se nasmehnila. »Pa mi ni uspelo. Lordu Aritu pa je.«
Zasmejali sva se.
»Z Lidio bova prespali v gradu, da se bova lažje pripravili na jutrišnji ples. Vse imava s sabo.«
»Bosta prišli k meni?«
»Ja, itak.«
Objeli sva se in se poslovili, potem pa sem stopila v svojo spalnico. Večerilo se je že. Joj, ta sestanek me je *i*res*i* utrudil.
Čez pol ure sem že ležala v postelji, v katero sem dobesedno padala in takoj zaspala.
*i*Hodim po gozdu. Vem, da nekaj iščem, pa nemorem najti. Nenadoma na tleh zagledam krvavo truplo, prepoznam ga. Salina Arit. Popade me ihtenje in na glas zajokam.*i*
*i*»Ne joči;« zaslišim mehak glas. Obrnem se. Za mano stojita dva vilinca. Zaskrbljeno me gledata.*i*
*i*»Ne joči Orjana. To je bila pomembna žrtev,« reče prvi vilinec. Vame zre s tistimi ledeno modrimi očmi, od katerih težko odtrgam pogled.*i*
*i*» Kdo sta?« dahnem in ju prestrašeno pogledam. *i*
*i*» To pa boš še izvedela, Orjana Habes, « reče drugi vilinec. *i*
Odprla sem oči. V sobi je bilo temno, saj je bila še vedno noč. Rahlo omotična sem vstala in odšla na stranišče. Potem sem si z vodo sprala obraz in se zazrla v svojo podobo v ogledalu.
*i*Samo sanje so,*i* sem si dopovedovala. *i*Samo sanje.*i*
Želela sem si verjeti, da so le sanje, a so se mi zdele še preveč resnične.
V sončno jutro me je zbudila moja spletična Amaruna, ki je odgrnila zavese moje postelje z baldahinom, da mi je sonce posvetilo naravnost v oči. Z rokami sem si pokrila obraz.
»Vstani že enkrat,« mi je zatežila Amaruna. Zavila sem z očmi. Morala bi vedeti, da bo tečna pred plesom, vedno je. Nejevoljno sem vstal in se odpravila v garderobo.
Kmalu zatem sem hodila po stopnicah v jedilnico, kjer je bila zbrana že cela moja družina.
»Jutro,« sem pozdravila.
Aleksandar se mije nasmehnil:»Dobro jutro, otroček,« je rekel.
Poslala sem mu morilski pogled.
Ilia mi je le zaspano pokimal, najstarejša od nas, Fadila, pa se kot po navadi ni zmenila zame. Usedla sem se. Oče je brez pozdrava začel:»Orjana, poslal sem ženitno ponudbo družini princa Felicijana Urabas-Jontesa. Kaj meniš?«
Vse v meni se je zlomilo, razbilo, kot kozarec, ki je iz moje roke padel na mizo.
»Kaj menim?« sem poskušala ne ponoreti. Vedela sem, da se nima smisla prerekati z očetom, sploh, če je kralj. A nikakor nisem pomislila, da me čaka prisilna poroka, zdelo se mi je, da bo to doletelo Fadilo, prestolonaslednico.
»Ne. Ne,« sem izustila, potem pa skoraj zavpila: »NE!«
Vdihnila sem, se prisilila k pomiritvi.
»Ne bom.«
______________________________________________________________________________________________________
No ja, tole je prvi del, upam da ste uživali. :heart::heart::heart:
V glavnem, lepo se imejte v zadnjih dnevih pred šolo!
Čauuu!
Sister
Mogoče prvi del ne bo še takoj tako dober in zanimiv, ampak prosim dajte zgodbi priložnost in preberite vsaj do četrtega dela ko se bo zares začelo dogajati in se takrat odločite, če vam je všeč ali ne.
Vse nejasnosti in luknje, pa tudi slovnične napake mi prosim napišite v komentarje.
No, dovolj sem povedala, začnimo.
______________________________________________________________________________________________________
Dvorana, v kateri je potekal sestanek, je bila zatohla. Monotono nakladanje lorda Legina me je počasi uspavalo, tako kot njegovega sina Annela, ki je sedel poleg mene. Glavo sem imela podprto z rokami. Počasi sem se ozrla na desno in se spogledala z mlajšim od mojih dveh starejših bratov. Aleksandar se mi je nasmehnil in z glavo pomignil proti lordu Aritu, ki je smrčal na stolu. Potlačila sem smeh. Moj zabavni brat, ki vedno vse opazi. Sonce, ki je sijalo skozi napol odprto okno mu je mu je obsijalo temno rjave lase in morala sem si priznati, da je izgledal privlačno. Nič čudnega, da se je Lidia zaljubila vanj.
Lidia in njena dvojčica Adela -moji najboljši prijateljici- na njuno srečo nista bili prisotni na sestanku, ki se je pravkar zaključil. Še sreča, saj sem že zdavnaj pozabila, o čem smo sploh govorili. Še preden bi me lahko dvorjani in drugi plemiči zasuli z neprijetnimi vprašanji, sem odhitela v svoje sobane.
Pred vrati svoje sobe sem se skoraj zaletela v Adelo.
»A si spet zaspala na sestanku? Zgledaš, kot da bi te pravkar na silo zbudili,« me je ogovorila mlajša dvojčica.
»Skoraj,« sem se nasmehnila. »Pa mi ni uspelo. Lordu Aritu pa je.«
Zasmejali sva se.
»Z Lidio bova prespali v gradu, da se bova lažje pripravili na jutrišnji ples. Vse imava s sabo.«
»Bosta prišli k meni?«
»Ja, itak.«
Objeli sva se in se poslovili, potem pa sem stopila v svojo spalnico. Večerilo se je že. Joj, ta sestanek me je *i*res*i* utrudil.
Čez pol ure sem že ležala v postelji, v katero sem dobesedno padala in takoj zaspala.
*i*Hodim po gozdu. Vem, da nekaj iščem, pa nemorem najti. Nenadoma na tleh zagledam krvavo truplo, prepoznam ga. Salina Arit. Popade me ihtenje in na glas zajokam.*i*
*i*»Ne joči;« zaslišim mehak glas. Obrnem se. Za mano stojita dva vilinca. Zaskrbljeno me gledata.*i*
*i*»Ne joči Orjana. To je bila pomembna žrtev,« reče prvi vilinec. Vame zre s tistimi ledeno modrimi očmi, od katerih težko odtrgam pogled.*i*
*i*» Kdo sta?« dahnem in ju prestrašeno pogledam. *i*
*i*» To pa boš še izvedela, Orjana Habes, « reče drugi vilinec. *i*
Odprla sem oči. V sobi je bilo temno, saj je bila še vedno noč. Rahlo omotična sem vstala in odšla na stranišče. Potem sem si z vodo sprala obraz in se zazrla v svojo podobo v ogledalu.
*i*Samo sanje so,*i* sem si dopovedovala. *i*Samo sanje.*i*
Želela sem si verjeti, da so le sanje, a so se mi zdele še preveč resnične.
V sončno jutro me je zbudila moja spletična Amaruna, ki je odgrnila zavese moje postelje z baldahinom, da mi je sonce posvetilo naravnost v oči. Z rokami sem si pokrila obraz.
»Vstani že enkrat,« mi je zatežila Amaruna. Zavila sem z očmi. Morala bi vedeti, da bo tečna pred plesom, vedno je. Nejevoljno sem vstal in se odpravila v garderobo.
Kmalu zatem sem hodila po stopnicah v jedilnico, kjer je bila zbrana že cela moja družina.
»Jutro,« sem pozdravila.
Aleksandar se mije nasmehnil:»Dobro jutro, otroček,« je rekel.
Poslala sem mu morilski pogled.
Ilia mi je le zaspano pokimal, najstarejša od nas, Fadila, pa se kot po navadi ni zmenila zame. Usedla sem se. Oče je brez pozdrava začel:»Orjana, poslal sem ženitno ponudbo družini princa Felicijana Urabas-Jontesa. Kaj meniš?«
Vse v meni se je zlomilo, razbilo, kot kozarec, ki je iz moje roke padel na mizo.
»Kaj menim?« sem poskušala ne ponoreti. Vedela sem, da se nima smisla prerekati z očetom, sploh, če je kralj. A nikakor nisem pomislila, da me čaka prisilna poroka, zdelo se mi je, da bo to doletelo Fadilo, prestolonaslednico.
»Ne. Ne,« sem izustila, potem pa skoraj zavpila: »NE!«
Vdihnila sem, se prisilila k pomiritvi.
»Ne bom.«
______________________________________________________________________________________________________
No ja, tole je prvi del, upam da ste uživali. :heart::heart::heart:
V glavnem, lepo se imejte v zadnjih dnevih pred šolo!
Čauuu!
Sister
Moj odgovor:
en mesec
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
ZOBNI APARAT - RUMENI ZOBJE ~ APARAT ČEZ 1 MESEC
Ojla.:smile: Za zdaj imam aparat samo spodaj, čez 1 mesec ga dobim še zgoraj. 🤭Skratka, zelo imam rumene zobe, kljub umivanju zob zelo redno in dolgo!:sob:Okoli zobov so se mi naredili oranžno - rumenkasti madeži (ne vidi se veliko, ampak ortodont bo opazil) in jih ne gre spravit več dol. :sob::sob:Imam jih skoraj na vsakem zobu.:expressionless: Mi bodo sploh namestili apaprat spodaj?:sob: Pač mislili si bodo, da si jih nisem umivala. Je možnost, da mi aprata ne dajo zgoraj? Kaj lahko naredim, da gredo obloge/madeži dol Pomagajte!!!:heart:
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Hahahahahahahahahahahahahahahhaahh






Pisalnica