Skoraj sem že kliknila 'search' ampak sem si premislila. Njegov Instagram bom pregledovala doma.
"Mi ti poveš svojega?" vpraša Justin.
OMG! Vprašal me je za moj Instagram?!
"Am.. Aha... Ja... Moj Instagram je.... sara@hp," rečem. "Vse z malimi črkami."
"Aaaa okej."
Skupaj sva šla gor. Eme še ni bilo. Tudi ko je zazvonil že drugi zvonec (prvi je ob 8 15 da učence opozori da se pripravijo) je še zmeraj ni bilo. Vedla sem se na svoje mesto in po ramenu potrepljala Mašo ki je sedela pred mano.
"Kje pa je Ema?" sem jo vprašala.
"Pri ravnateljici."
Kaj?! Ema, da se je znašla pri ravnateljici?! Hah ne, nič ni mogla storiti narobe... Gotovo je napisala lepo zgodbo ali pesem in je ravnateljica hotela, da jo objavijo v šolskem glasilu...
"Zakaj pa je pri ravnateljici?" je vprašala Lena, ki tako kot jaz ni vedela kaj se je zgodilo.
"Zaradi Klare," je pojasnila Maša. "Ema je bila na preduri kjer je tudi Klara. Imeli so likovno snovanje, in seveda je Klara začela nakladati kako so ostali bedni in nevredni njene družbe. Ema se je razjezila in ji začela ugovarjati nazaj. Ampak saj vesta kakšna je Klara. Če kaj ni po njenem je takoj konec sveta. Učitelj je videl da se nekaj dogaja in Ema je morala k ravnateljici."
" Kje pa je Klara zdaj? "sem vprašala.
" Tamle," je rekla Maša." Vidiš? Pri Justinu."
"Učenci!"prisla je učiteljica.
Vsi smo se z drznili. Učiteljica je zamudila.

In tako je šel dan. Po malici je prišla Ema. Bila je zelooo slabe volje zato sem vedela da ni pametno vrtati vanjo.

Zadnjo uro smo imeli šport. Skakali smo v daljino, in Klara se je prav ogabno važila. Skočila je najdlje od punc. Centimeter blizu ji je bila Lena.
"Pri gimnastiki je tako ooo butasta," je rekla Lena, ki hodi h gimnastiki s Klaro. "Veš čas se važi, da zna špago in naredi najboljši premet nazaj. Če pa jo učiteljica kdaj krega, naslednjič ne pride, potem se naslednjič pa jo pripelje očka, ki se jezi na učiteljico... Uboga učiteljica ki mora učiti Klaro."
"Ja, ampak... V petek je valentinovo. To je že pojutrišnjem. Nevem ali mu napišem pismo," sem rekla v zadregi.
"Napisi mu," je rekla Maša.
"Nevem, no," sem vztrajala pri svojem.
"Ja daj napiši mu," je rekla Lena. "Mogoče je tut on vate in če bo izvedu da si ti vanjga... Mogoče ti bo pol kej reku kar se ti zdaj ne upa."
"Nevem. Lejta, premislila bom in... Ja," sem se odločila na zadnje.

Ko sem prišla domov, sem veliko premišljevala o pismu.
P obrisala sem svojo majhno belo tablo, potem pa se gobico. Gobico sem obrisala v robček in nastale so lepe barve.
"Že vem!" sem vzkliknila.
Na listek sem obrisala gobico, z rdečim flumastrom narisala srček...
"Sara?" poklicala me je Lara.
Hitro sem skrila pismo.
"Heeeej," sem z narejeno veselostjo rekla.
"Prideš malo v mojo sobo?"
"Ja... Ja lahko."
Prišli sva v sobo.
"Bi mi lahko razložila kaj se je dogajalo v ponedeljek?"
Ja uf. To je bilo tisto ko so Ema, Maša in Lena odšle domov skozi okno. In spomnila sem se kaj je Lara takrat naredila zame. In morala sem ji povedati.
Ko sem končala pripoved sem jo objela. Moja moja sestrica...
Potem sem odšla dokončat pismo. Z vijolični flumastrom sem gor napisala Sara. Vzela sem nalepko v obliki srčka in listek založila v pismo, z nalepko pa ga za lepila.
In jaz neumni a sem se podpisala čeprav se nebi smela.

Hej! Tukaj nov del! Upam da vam je bil všeč in kome tirajte in stisnite like.

LARINA SOBA:
https://www.pinterest.at/pin/501869952218205534/

Lp,
Jaz
:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart: