"Imaš note?"
"Kam si založila računalnik?!"
"Moraš najti Lyrcis..."
"PUNCE!" sem zakričala. "Prijavim se lahko do konca januarja. Pomirite se, šele oktober je."
"Uf."
"Ja prav imaš," je rkela Maša. "S tem s ebomo ubadale ko boš prijavljena."
"Maša ima prav," je dodala Ema. "Kaj bomo pa zdaj delale?"
"Nevem. Gremo na sprehod?" je vprašala Lena.
"Meni se ne da."
"Meni tudi ne. Aahhhh, kako smo lene!" se je zasmejala Maša.
"Jap. Gremo mal na pilovo spletno stran."
In smo šle. Malo smo se pogovarjale z Ilovemusic in I love book, pa evangeline in addison...
"Ahh pejmo se mal zgodbo brat."
"OMG! NOVA ZGODBA OD HAPPYGIRL!"
"Kaj?! Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!"
"Glej in tam je še od pomaranče1."
"Ja, katero bomo naprej?"
"Od happyGIRL."
"Ne od pomaranče1."
"happyGIRL je boljša."
"Ne pa ne."
"PUNCE!" sem rekla. Spet jih moram miriti! "Obe sta zelo dobri. Pravzaprav... So usi naj."
"Kako to misliš? Naj je lahko samo en." se je začudila Ema.
"Dobro veš kaj mislim."
Najprej smo prebrale zgodbo od happyGIRL, potem od pomaranče1 kasneje pa smo šle na blog da bi napisale našo zabavo me doeko vafljov.
"O poglej, tukaj je še Violinkina objava!"
"Pa res! Dajmo najprej se njen blog prebrat."
Kako nam je bilo všeč! Zelo rada preživljam čas na pilovi spletni strani.

"ADIJO! POGREŠALA VAS BOM!"
"Adijo, Sarchy!"
"Hehe, adijo!"
Zaprla sem vrata. Škoda da so šle. Ampak ura je bila skoraj šest zvečer. Pojedla sem kruh z twix namazom ki ga je mami kupila v hoferju (probajte, res je dobro!) in zdraven brala Harryja Potterja. Dvorano skrivnosti, ene četrtič že. Mami je prižgala TV.
"Od naslednjega tedna naprej se cela predmetna stopnja šola od doma, zaradi novega izbruha virusa Covid-19."je rekel napovedovalec.
"Pa ne že spet da butasta korona!" sem vzkliknila in stekla v sobo.
Vzela sem staro strani majico in s flumastri za blago gor narisala korono. V majico sem zatlacila vato. Moj novi 'korona povster' je bil narejen. Boksala sem v 'korona povšter' in bentila nad virusom. Je sploh mogoče, da lahko mikroskopska stvar uniči celo življenje? Za novo leto bi si morali izgovarjati 'Bedno 2020'. Za 2021, pa raje niti ne pomislim kaj bomo morali za želeti drugim.
Veste kaj naredim da se pomirim? Popravljam. Tokrat sem pospravila sobo, malo se kopalnico...

"Lahko noč."
"Nočko."
Snajala sem čudaške sanje. Sanjala sem da je v spodnjem nadstropju hiše (kjer drugače živi moj dedek) živel Justin. Prišla sem k njemu dol, potem pa se je zdraven mene na kavč vsedla Lina. Prišla je še Ema. In potem je prišel še Justin, in smo se igrali karte, ter se igrali z figuricami moj mali poni od Lare. Potem je začelo sneži ti. Sneg na vrtu se je spremenil v morje...
Sunkovito sem se zbudila. Nisem mogla dihati. Posmrknila sem. Segla sem na nočno omarico po robček ampak jih je zmanjkalo. Vedno mi ta butast nos teži! Vedno imam s smrkljem zabasano nos, potem pa ne moram dihati. Ampak sovražim dihat skozi usta. Smrkala sem kake pol ure. Se vedno nič. Skoraj sem se že začela jokati... A naenkrat se mi je nosnica odprla. Skoraj sem se spet zjokala od blaženosti. Zaspala sem nazaj....


Heeeeeejlaaaaaaaa! Tukaj nov del moje zgodbe! Upam da vam je všeč! Komantiraj in seveda lajkajte če imate radi moje objave.
Lepo se imej,
Jaz:christmas_tree: