Mami sem dala denar, potem pa jo nagnala iz sobe.
"Huh," sem si rekla. Pobrala sem darila in Najprej napisala na listke imena: Lara, Lena, Maša, Ema, mami, oči, Justin, Anja. Listke sem razporedila po tleh in nanje položila darila. To sem naredila zato, da nebi pozabila, za koga je katero darilo. Potem sem odprla predal s spodnjimi hlačami in dvignila košarico v kateri so ležale gate. Pod njo je bil skrit ključ od moje sobe. Zakaj je tam? Da ga nebi nihče našel. Samo jaz vem kje je in nobeden nebi pomislil da hranim ključ pod spodnjicami. Odprla sem vrata, smuknila skoznja in zaklenila sobo. Potem sem šla v 'domačo pisarno'. Na srečo tam ni bilo nikogar in sem lahko mirno odprla omaro in iz nje privlekla vse mogoče. Zavijalni papir, selotejp, škarje, trakove in različne pentlje.Poiskala sem tudi majhne škatljice, za katere vem, da se jih mami hoče znebiti že lep čas.
"Teh škatlic noben ne rabi," je nergala. "Sama šara so in za nič jih ne moremo uporabiti."
"Ha!" sem si mislila. "Zdaj pa jih lahko zelo pametno uporabim!"
Vse sem odnesla v sobo. Potem sem mamino skodelico dala v škatlico, v drugo škatlico sem položila roza medvedka za Laro, v tretjo obesek za Leno itd. Samo knjige za Justina nisem dala v škatlico, ker ni bilo potrebno. Potem še vse škatle zavila. Gor sem nalepila ali zavezala pentlje in na vsako prilepila še kartonček z imenom. Darilo za mami, očija in Laro bom zjutraj postavila pod smreko, zato moram biti previdna, da me ne vidi Lara.
'Tok tok!'
Ojoj! Nekdo je potrkal! V paniki sem darila zadrsala pod posteljo in odhitela k vratom.
"Kdo je?" sem vprasšala in odprla vrata.
"Jaz, Lara."
"O. No, kaj bi rada? Če nimaš nič pametnega za vprašat, pojdi stran. Trenutno nimam časa."
"Oprosti. Ampak samo rada bi vedela...ali misliš da božiček res obstaja?"
Pomislila sem. Sama ne verjamem vanj, ampak gre za Laro...
"Ja," sem pokimala. "Božiček obstaja. Večkrat sem slišala kako nekdo ponoči topota po hiši. In mislim da sem ga enkrat celo videla na nebu."
"Oooooooo!" je Lara očarano rekla.
"Ja!"
"No...jaz bom zdaj...zdaj bom šla božičku narisat risbico!" je vzkliknila in že je ni bilo več.
"Fjuh!" sem dahnila in zdrsnila nazaj v sobo. Izpod postelje sem povlekla darila in jih skrila na drugo mesto. Darili za mami in očija sem dala v omaro, tiste za prijateljice sem potisnila za spodnje majice v predalu, darilo za justina sem skrila v šolsko torbo in...Ko je šlo za Laro sem obstala. Vedela sem, da bo na vsak način hotela priti stvari do dna. Sepravi temu, ali božiček res obstaja. Razgledala sem se po sobi in z pogledom obstala na nočni omarici, kjer so stali robčki. Imela sem leseno škatlo za robčke, v katere si vskič ko jih je zmanjkalo, dal nove. Spodaj se je škatla lahko odprla, zgoraj pa je imela režo, kjer si lahko izvlekel robček.
"Tja bom dala Larino darilo," sem si mislila. Spodaj sem odprla škatlo in ven vzela robčke. Izvlekla sem 2 robčka in ju zatlačila skozi režo, če bi ju slučajno ponoči rabila. Potem sem v leseno škatlo položila larino darilo, in zaprto potem položila na nočno omarico.
"Tako! Končano!" sem si veselo čestitala. Potem pa sem stekla na wc, ker me je od živčnosti prijelo lulat.
************
Ojla! Tukaj nov del moje zgodbe. Heh, kolikor sem zračunala je to že 6. del enega in istega dneva, 24.12. No, saj jutri bo res konec tega doooooooooooolgega dneva in se bo začel 25.12. UPAM DA VAM JE NOV DEL VŠEČ! Pokomentiraj in lajk :heart: mi bo zelo veliko pomenil!!!
Lppppppppp,
Suuuuper siiiiiiiiisters:sparkling_heart: