Hey!
Innnn....
Na vrsti je 4. Del zgodbe My love, my life!
Današnji del bo približno tako dolg, kot prejšnji, prihajajoči deli pa bodo daljši.
Hvala za vse spodbude v komentarjih pri prejšnjem delu, res sem vesela, da vam je všeč.
Da ne bom predlogo razglabljala, gremo kar na zgodbo.
Želim vam prijetno branje!
~~~~~~~~~~
Glasbena šola Harmony mi je res pri srcu, prav tako vsi učitelji, ki sem jih imela do sedaj čast spoznati.
Stekla sem po svetlečih-se marmornih stopnicah glasbene šole v svoj razred za teorijo flavte.
Ga. Alice Williams je že vstopila v razred, kar je pomenilo, da sem zamudila.
"Pozdravljeni. Ga. Williams, iskreno se opravičujem za zamudo, prisežem, da se ne bo ponovilo."
"Gdč. Taylor, tokrat naj ti bo, a ne zamujaj k mojim uram. Sedi." Še enkrat sem pokimala in se vsedla v prvo vrsto.
Današnja ura se mi je zdela precej zanimiva, ga. Williams res zna popestriti pouk.
Po koncu teorije glasbe sem se z avtobusom odpeljala domov, kjer sem imela eno uro, da naredim domačo nalogo in se pripravim za naslednji dan.
Ob šestih popoldne sem bila naročena pri psihologinji.
Tja (končno) nisem rabila it z avtobusom, saj je psihološki center za mladostnike v sosednji ulici.
Sprehodila sem se čez cesto, mimo sosedove hiše in skozi steklena vrata v stavbo.
Stopila sem v dvigalo, saj je stavba imela petnajst nadstropij, jaz pa sem morala v štirinajsto.
V dvigalu je, kot običajno dišalo po vrtnicah. Pogosto si izmišljujem scenarije, zakaj bi v dvigalu dišalo po rožah. Iskreno, nisem našla še nobene pametne teorije.
V 4. Nadstropju se mi je pridružila starejša gospa, pozdravila sem jo, potem pa sva bili tiho vse do 14. Nadstropja, kjer sem izstopila. Predvidevam, da se je ona odpravljala v zgornje nadstropje stavbe.
Odkorakala sem po hodniku. Stene tukaj so tako... Bele. Tako čistih sten ni nikjer drugje, prisežem.
Vsedla sem se v čakalnico, saj je bilo do mojega termina še deset minut.
Madam Betty Jones me je še pred terminom povabila v kabinet.
"Pozdravljena, Lily!" Je zažvrgolela.
"Pozdravljeni, lepo vas je videti." Sem odgovorila.
Nekaj časa sva vljudno kramljali o vremenu, potem pa me je Madam resno pogledala.
"Morava se pogovoriti o tvojih težavah" je prav tako resno povedala. Pokimala sem ji.
"Povej mi. Vse." Je zahtevala.
In tako... Boste zdaj izvedeli bistvo mojega življenja.
In začela sem govoriti...
~~~~~~~~~~
Le kaj je Lily začela govoriti...
Ugotovili boste v naslednjem delu.
Upam, da vam je ta del všeč, ne branim se kakšnega spodbudnega komentarja, seveda pa odprtih rok sprejemam tudi kritike.
Če želiš, da te obveščam piši spodaj ali pa v moj kotiček.
Lepo se imejte!
Sophie Donna