Hej! tuakj je nov del, ta je bolj kratek in žalosten, a doda nekaj zapleta.
-------------------------------------------------------------

»Am, nekaj imam za povedat.« je neodločno rekel Edward, ko smo sedeli na tleh njegove sobe.

Bile so počitnice in skupaj smo preživeli ogromno časa. S Katy sva bili pri Brownovih, moj oče je bil odsoten, zato je bilo varno obiskati prijatelje.

Edward je bil čuden že nekaj tednov, a nam ni želel povedat ničesar. No, vse do zdaj ne.

»Izpljuni Edward. Vse nas skrbi zate.« mu je povedal James.

»Jaz…i-imam dekle.«

Nad sobo je legla smrtna tišina.

*i*Kaj?! Edward ima punco? Zanimivo. Lepo….NE ČAAKAJ KAJ?!.....Katy bo…*i*

»Resno? To pred nami skrivaš že skoraj mesec dni? Pa tudi, kdo je ta punca?« sem ga začudeno vprašala in prekinila tišino.

»No ja, žal mi je za to. Drugače pa je Mia, navijačica, ki igra kitaro.«

»Bravo stari! Lepa punca! Čestitam.« se mu je nasmehnil James. Samo zavila sem z očmi. Fantje.

Nato pa se je oglasila Katy: »Vesela sem zate Edward« je tiho rekla in se mu nasmehnila, ali vsaj poskusila. Njene oči so jo izdale.»Jaz…moram iti. Domov. Mislim, pozno je že, zato, adijo.« je neprepričljivo rekla.

»No, hm, tudi jaz grem. Adijo.« sem se hitro oglasila in dobesedno potegnila Katy iz hiše. Bila je že na robu solz.
-------------------------------------------------------------------
Jamesov vidik/stališče
Zadnje čase je bilo vse čudno. Edward je veliko časa preživel z Mio, Katy pa se je zlomilo srce vsakič, ko ju je videla skupaj.

Z dekleti smo se danes odločili, da gremo v park. Edward je bil pri svoji punci, zato sem upal, da Katy ne bo tako žalostna, a je bila trenutno Alice tista, ki je bila slabe volje. Ahhh, zakaj nikoli ne moremo biti vsi veseli.

Ravnokar je Katy nedaleč stran govorila po telefonu z mamo, jaz pa sem šel k Alice, ki se je nekaj časa nazaj umaknila na samo. Sedela je na klopci in tiho sem sedel zraven nje.

»Kaj je narobe Alice?« sem nežno začel, »Skrbi me zate.«

»Vse je v redu, James« je rekla, prehitro, da bi bilo res. Nisem odgovoril, samo gledal sem vanjo, nejeverno in, ko je dvignila pogled, je zavzdihnila.

»Dobro sem, resno. Le…le, spala sem bolj slabo.« je odrezala, vstala in odšla stran.

Vzdihnil sem, ko sem za sabo zaslišal glas.

»Obletnica smrti njene mame je. Umrla je natanko pred devetimi leti. Ne muči se preveč zaradi tega, nisi vedel.« Katy se mi je malce nasmehnila in sedla poleg mene. Začudeno sem strmel vanjo. Uboga Alice…

»Ne bi mogel biti potem nekdo z njo? Jo potolažiti?« sem vprašal. Prijateljica je samo odkimala.

»Vedno želi biti sama. Sama se želi spopasti s tem. Veš, res sem vesela, da ima nekoga, ki jo ljubi tako močno…« je rekla. Pogledal sem jo.

»Kako si?« sem vprašal, »in ne laži, tega imam dovolj.«

Katy se je brez humorja zasmejala: »Grozno. Mislila sem, da sem mu všeč. Imela sem upanje, upala, da me bo nekdo dejansko kdaj ljubil. Vem, da je neumno biti tako žalosten za fantom, a tako rada ga imam…« na koncu so se besede sprevrgle v jok. Brez razmišljanja sem jo potegnil k sebi in še nekaj časa mi je jokala v srajco, zaradi neuslišane ljubezni do mojega brata.
--------------------------------------------------
Upam, da vam je bilo všeč! Komentirajte lajkajte... res bom vesela in hvala vsem, ki boste:heart:. Pa tudi, zelo bi bila hvaležna, če bi šel kdo pogledat mojo novo igro v igralnico (objavila sem jo v soboto) Ugani film/serijo!:grin: Zelooo bi bila hvaležna.
Harmony