Ojlaaaa!
Se opravičujem, ker včeraj ni bilo zgodbe, ampak imela sem premalo časa. Zato bo današnji del verjetno malo daljši. Oprostite, če ne bo. Vse pravice za pesmico od Izbruha so pridržane, saj sem se jo res trudila skovati. Upam da vam bo všeč, in ne pozabite lajkati in napisati komentarja! Hvala!
Lp,
Super sister:sparkling_heart:
-----------------------------------------------------
"Ta prvu letniki k men!" se je zaslišal globok glas profesorja Hagrida. Malo sem se ga ustrašila, sja je bil dobesedno orjaški. Visok je bil okoli 3 metre in imel je bujno brado ter lase. A njegove pči so bile prijazne in takoj sem vedela, da ni zloben ali nesramen.
"Usi ta prvi letnki takoj k men!" je še enkrat zatulil oskrbnik in ostali 1. letniki so se mu prestrašeno približali. Hagrid nas je nato popoeljal do jezera pri katerem so bili privezani čolni.
"Sam trije da mi greste u en čoln!" je ukazal orjak.
Tako sem šla jaz v čoln z Emo in Mio. Peljali smo se in peljali, in pred nami s eje končno prikazala veličastna Bradavičarka.
"Uaaaaaauuuuu!" so dhanili vsi, vključno z mano.
Kmalu smo se izkrcali in šli skozi železna vrata na posestvo. Hodili smo in hodili, dokler nismo prišli do še enih velikih, tokrat hrastovih, vrat. Hagrid jih je odprl in pred nami se je prikazala učiteljica. Bila je oblečena v zelen plašč, sive lase je imela tesno spete v figo na nosu pa so ji počivala majhna, ozka očala. Imela je precej strog izraz.
"McHudurra, pripelu sm vam tamale," je vljudno rekel Hagrid.
"Hvala, Hagrid," je rkela profesorica McHudurra, potem pa se obrnila k nam. "Vi pa kar za mano."
Šli smo za njo v avlo. Na levi strani je bil vhod v dvorano iz katere sta se razlegala smeh in klepet.
"Dobro poslušajte," je začela profesorica. "Zdaj vas bo klobuk Izbruh razvrstil v 4 domove. To so: Gryfondom, Spolzgad, Drznvraan in Pihpiff. Ta bo nadomeščal dom v času šolanja. Veliko sreče!"
Potem nas je povedla v Veliko dvorano. Postavili smo se v vrsto na koncu dvorane in čakali. McHudurra se je kmalu vrnila s trinožnim stolom, zvitkom pergamenta in zmahanim ter zelo starim in zakrpanim klobukom. Klobuk je posadila na stol in luknja nad krajcem se je razprla. Klobuk je začel recitirati pesem:

"Naj predstavim zdaj se vam,
jaz sem star klobuk Izbruh.
To pesem skoval sem čisto sam,
zdaj tuhtam kdo bo šel v Pihpuff.
Kdo spada v Gryfondom?
Kdo zasluži Drznvraan?
Kaj nadomeščal vam bo dom,
ah, postal sem bolj zaspan.
Pozabili smo na Spolzgad,
ta stari važni staruh.
Daj McHudurra, začnite brat,
kajti to sem jaz, klobuk Izbruh."

Vsi so divje zaploskali, McHudurra pa je razprla pergamentni zvitek.
"Andel, Ema!" je zaklicala.
Emo je oblila rdečica, potem pa stekla na trinožnis tol. McHudurra ji je na glavo poveznila klobuk Izbruh, ki ji je na glavi stal kako minuto.
"GRYFONDOM!" je končno zaklical.
"Bendar, Aleks!" je bil naslednji.
"DRZNVRAAN!" je Izbruh določil Aleksu.
In tako dlaje, in tako naprej.
"Kolonec, Sofia Adriana!"
Sofia Adriana je hitro sedla na stol.
"SPOLZGAD!"
Potem sme bila kmalu na vrsti jaz.
"Manger, Liesel!"
Stekla sem do profesorice in se vsedla na stol.
"Hm, da pogledam," se je oglasil glasek v moji glavi. "Poguma veliko, in pameti tudi. Pravična, pa še kako! Ne, ne, Spolzgad ti res ne sede ... Pa te dajmo v ... GRYFONDOM!"
Gryfondomska miza je zaploskala in veselo sem se vsedla poleg Eme. Spremljala sem razvrstitev in kmalu je bil na vrsti en zelo čeden fant.
"Uren, Jan!" je bilo ime fantu.
"GRYFONDOM!"
"Jupiiiii!" sem si mislila.
Jan je prisedel k meni, jaz pa sem našpičila ušesa, da bi slišala naprej.
"Vlak, Mia!"
"PIHPUFF!"
----------------------------------