Pisalnica
Hoj!
Odločila sem se, da bom pisala zgodbo. To je moja prva zgodba, ki jo pišem ne pišem samo zase. Verjamem, da je veliko slovničnih napak, prosim, ne kritizirajte tega, ker mi pravilni zapisi ne grejo. Hvala, upam, da bo kljub slovničnim napakam v redu za brat. In res oprosti Hermiona Granger, ker sem vzela tvojo idejo za tako pisanje ampak drugače mi res ne gre...Oprosti, če te zelo moti, zgodbe ne bom objavljala...Hvala.
ELLA
Že nekaj časa jo opazujem. Nekaj ni prav. Ne razumem. Joj, že prihaja, opazila me bo…
LEIA
“Ja, adijo, se vidiva jutri” Mudi se mi, na večerjo. Nekaj slišim, šum, kot, da bi nekdo globoko in pritajeno dihal. Zakaj je vedno tako srhljivo, ko sama hodim po temi? Zadnjih par tednov se mi zdi da me nekdo opazuje. Opogumim se in rečem “Hej! Kdo je tam?” brez odgovora. Še enkrat zakličem, takrat pa se prevrne kanta za smeti. Vidim senco ki steče proč. Ne sledim ji, napotim se proti domu.
ELLA
Skoraj bi me opazila. Kako sem lahko tako neprevidna? Ampak nekaj ima za bregom, prepričana sem. Kaj po-... “Živjo, zakaj si tako pozna?” mami me je že čakala. “Še Leio sem pospremila do doma” zlagala sem se. Ampak kaj, naj ji rečem, da zasledujem mojo najboljšo prijateljico?
*zvečer*
Že nekaj tednov me nekaj zelo muči in to se najbolj kaže ponoči, ko ne morem zaspati. Obrnem se na desni bok, pa na levega, pa spet na hrbet…
*zjutraj*
“ DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN, DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN…” me zbudi budilka. Pojma nimam kako mi je na koncu le uspelo zaspati. Vstanem, se oblečem in uredim. “Ella, Ella!!! Zajtrk je!!!” kliče mami. “Že prihajam!” stečem po stopnicah v kuhinjo. Za zajtrk je jajce na oko, že spet.
LEIA
*pri zajtrku*
Kdo je bil? Kaj je delal? “Kaj pa je narobe?” me vpraša oči. “Ahhh...Nič, samo ne maram sama hoditi po temi zvečer. Bi me lahko prihajal iskat?” odgovorim. “Ljubica, saj veš, da imam službo, ne bo šlo” za vdihnem in odidem.
ELLA
Pojedla sem, sicer z muko, ampak je šlo. Uležem se na posteljo in ponovno razmišljam. V ozadju mi piska telefon. Saj vedno piska in ponavadi ignoriram, ampak danes pa piska tako vztrajno...Grem pogledat, kaj je. Bilo je pet sporočil od Leie. Berem:
“se dans dobiva na igrišču?”
“nujno je, pls prid”
“bi blo ok okol 12h???”
“‘???????”
“prosimmmmmmmm…”
Odpišem.
“ja, lahko, kaj pa je?”
Odgovor, kot sem pričakovala, je priletel takoj.
“Ti povem v živo. torej se vidiva…”
Samo še pritrdila sem in ugasnila telefon. Zelo me zanima, kaj jo muči.
To je to za 1. del...upam, da je ok. LP, HERMIONE GRANGER
Odločila sem se, da bom pisala zgodbo. To je moja prva zgodba, ki jo pišem ne pišem samo zase. Verjamem, da je veliko slovničnih napak, prosim, ne kritizirajte tega, ker mi pravilni zapisi ne grejo. Hvala, upam, da bo kljub slovničnim napakam v redu za brat. In res oprosti Hermiona Granger, ker sem vzela tvojo idejo za tako pisanje ampak drugače mi res ne gre...Oprosti, če te zelo moti, zgodbe ne bom objavljala...Hvala.
ELLA
Že nekaj časa jo opazujem. Nekaj ni prav. Ne razumem. Joj, že prihaja, opazila me bo…
LEIA
“Ja, adijo, se vidiva jutri” Mudi se mi, na večerjo. Nekaj slišim, šum, kot, da bi nekdo globoko in pritajeno dihal. Zakaj je vedno tako srhljivo, ko sama hodim po temi? Zadnjih par tednov se mi zdi da me nekdo opazuje. Opogumim se in rečem “Hej! Kdo je tam?” brez odgovora. Še enkrat zakličem, takrat pa se prevrne kanta za smeti. Vidim senco ki steče proč. Ne sledim ji, napotim se proti domu.
ELLA
Skoraj bi me opazila. Kako sem lahko tako neprevidna? Ampak nekaj ima za bregom, prepričana sem. Kaj po-... “Živjo, zakaj si tako pozna?” mami me je že čakala. “Še Leio sem pospremila do doma” zlagala sem se. Ampak kaj, naj ji rečem, da zasledujem mojo najboljšo prijateljico?
*zvečer*
Že nekaj tednov me nekaj zelo muči in to se najbolj kaže ponoči, ko ne morem zaspati. Obrnem se na desni bok, pa na levega, pa spet na hrbet…
*zjutraj*
“ DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN, DRIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN…” me zbudi budilka. Pojma nimam kako mi je na koncu le uspelo zaspati. Vstanem, se oblečem in uredim. “Ella, Ella!!! Zajtrk je!!!” kliče mami. “Že prihajam!” stečem po stopnicah v kuhinjo. Za zajtrk je jajce na oko, že spet.
LEIA
*pri zajtrku*
Kdo je bil? Kaj je delal? “Kaj pa je narobe?” me vpraša oči. “Ahhh...Nič, samo ne maram sama hoditi po temi zvečer. Bi me lahko prihajal iskat?” odgovorim. “Ljubica, saj veš, da imam službo, ne bo šlo” za vdihnem in odidem.
ELLA
Pojedla sem, sicer z muko, ampak je šlo. Uležem se na posteljo in ponovno razmišljam. V ozadju mi piska telefon. Saj vedno piska in ponavadi ignoriram, ampak danes pa piska tako vztrajno...Grem pogledat, kaj je. Bilo je pet sporočil od Leie. Berem:
“se dans dobiva na igrišču?”
“nujno je, pls prid”
“bi blo ok okol 12h???”
“‘???????”
“prosimmmmmmmm…”
Odpišem.
“ja, lahko, kaj pa je?”
Odgovor, kot sem pričakovala, je priletel takoj.
“Ti povem v živo. torej se vidiva…”
Samo še pritrdila sem in ugasnila telefon. Zelo me zanima, kaj jo muči.
To je to za 1. del...upam, da je ok. LP, HERMIONE GRANGER
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Waw super začetek! Všeč mi je!:heart_eyes::wink::heart_eyes::wink::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::gift_heart::gift_heart::sparkling_heart:
Tvoja dg
Tvoja dg
0
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim
