Dan se je šele začel, Caleb pa je umiral od dolgočasja.Lasje so mu padali na obraz in z identičnim gibom jih je vsakih pet sekund popravljal, da mu niso zatirali pogleda.Ležal je na svoji postelji in že od ranega jutra buljil v svoj telefon.V njegovo sobo je z brez trkanja skoraj vdrl njegov oče."Caleb! Vse dni dni samo ležiš in strmiš v to prekleto napravo!Izgini ven in se naužij svežega zraka! :se je zadrl oče in pograbil sinov telefon." "Ampak očka!": Je skočil v zrak Caleb, a oče se ni pustil pregovoriti."Ven.Gremo,: je bil neusmiljen in sinu s kretnjo pokazal, da se zagotovo ne misli pregovarjati.Caleb je jezno pograbil svoj skiro, jezno odprl vrata in jih zaloputnil, da so skoraj vse šipe popokale.Pogledal je kvišku.Ura je bila šele dve, on pa sredi dneva stoji pred hišo in kuha mulo.Imel je malo daljše črne lase, modre oči in bil je ravno prave velikosti.Vedno je bil ponosen na svoj izgled.Morda je bil nekoliko samovšečen, a se tega ni gnal k srcu.Tudi njegov "skaterski" stil mu je pristajal.Skomignil je z rameni, pograbil skiro in odšel v bližnji park v svojem rodnem mestu, Los Angelesu v Kaliforniji.Po poti se je spomnil, da bi bilo zabavneje, če bi poklical svoje tri najboljše prijatelje, Aydena,Sydney in Brendo."Prekleto! : je zarjovel "Očka mi je vzel telefon!"


Kdo želi part 2?