Pisalnica - Polčlovek 18. del (Pogrešana)

Christian ni mogel verjeti, ko mu je Annabelle prišla povedat, da si je Lightning premislil. Kar ni in ni se ji nehal zahvaljevati in ves čas, ko sta tekla k tropu je veselo tulil. Takoj ko sta se vrnila so odšli na pot. Ves dan so tekali po gozdovih in ko so se zvečer ustavili Annabelle ni več čutila svojih tac, a dela še zdaleč ni bilo konec, kajti sledil je lov. Lightning jih je razdelil v skupine, da so obkolili ves teritorij: Starlight in Annabelle, Snowheart in Vulcano, Searose in Apollon, Poseidon pa je šel s Christianom. Kar dolgo časa so morali čakati, da so ulovili svoj plen, a nazadnje so si razdelili sočno košuto. Annabelle je bila že precej utrujena, a Lightning je ukazal, da morajo nadaljevati pot. Šele ob zori so našli primeren kraj za počitek in vsi so zaspali, a Annabelle in Christiana je čakalo še eno opravilo: pol ure sta potrebovala, da sta se spremenila nazaj v človeka, saj dlje kot sta bila spremenjena, težje sta se spremenila nazaj. Nazadnje sta tudi onadva zaspala, a so ju kmalu zbudili. Lightning je bil neizprosen, celo Starlight, njegova samica, ga je prosila, naj se še malo spočijejo, a se je delal, kot da je ne sliši. Vsi so ga začeli moledovati, nazadnje se je še Annabelle zavzela zanje. Lightning jo je pogledal naravnost v oči, nekaj časa je samo stal v tišini, nato pa odločil, da bodo še malo ostali. Res so še nekaj časa ostali in počivali, a nazadnje so vseeno morali iti. Tokrat so tekli veliko hitreje in pozno zvečer so prišli do vznožja visoke gore, ki je bila prekrita s snegom. Poiskali so votlino in kar takoj so šli spat. Annabelle in Christian sta se spremenila nazaj, a v tankih oblačili, ki sta jih imela na sebi ju je v ledeni jami strašansko zeblo. Annabelle se je zaman skušala ogreti s svojo sapo, a je še vedno drgetala v mrazu. Zobje so ji šklepetali, da je odmevalo po vsej jami. Nazadnje je do nje prišel Lightning in ji naročil, naj se stisne v njegov kožuh, nato pa zamrmral še nekaj o tem, da ne more spati zaradi njenega šklepetanje. Annabelle se je v trenutku ogrela, tik preden je zaprla oči je v šibki svetlobi zagledala Starlightine jantarne oči, ki so jezno poblisnile v temi. Nato je zaspala. Zjutraj jo je zbudilo Christianovo smrkanje, kajti on se je ponoči prehladil in zjutraj je imel visoko vročino. Bil je nezmožen nadaljevati pot, zato so ostali v votlini. Nato pa se je Starlight spomnila, da ve, kje rastejo zdravilna zelišča, ki bi mu lahko pomagala, zato se je Annabelle takoj ponudila, da jih gresta lahko skupaj iskat. Takoj sta odšli in dolgo sta tekali po ledenih in zasneženih pobočjih in Annabelle je že pomislila, da tukaj ne raste nobena rastlina. Tedaj pa se je Starlight ustavila in rekla: »Tukaj sva. Za tisto veliko skalo so, pojdi jih nabrat, jaz bom počakala tukaj.« In Annabelle je stekla za skalo, niti preobrazila se ni... Kar na lepem pa jo je preplavila belina, vse okrog nje je bilo belo, ledeno…
Bil je že pozen večer in vsi so čakali, da se bosta Annabelle in Starlight vrnili, a ni ju bilo. Christian se je medtem že pozdravil in ni več smrkal. Nazadnje je Lightning odločil: Christian je ostan v jami, Snowheart in Apollon sta šla na sever, Searose in Poseidon na jug, on in Vulcano pa na zahod. Zvečer so se utrujeni vrnili v jamo, ne da bi našli Annabelle ali Starlight. A minilo je že skoraj 15 ur odkar sta izginili. Ne samo, da sta bili mogoče v nevarnosti, če je bila Annabelle poškodovana in se zato ni mogla spremeniti nazaj, bi jo morali najti preden bi minil en dan, če ne bi lahko celo umrla… Christian si ni upal pomisliti na kaj takega, vso noč ni spal in počutil se je strašansko krivega…