PisalnicaPOLETNA ROMANCA 14.DEL
0
PISATELJICA
Kosmo bili že pripravljeni za odhod je po nas prišla Maja. Imela je dolge rjave lase spete v čop, oblečeno je imele polo majico in kavbojke. Imela je tudi ogromen pohodniški nahrbtnik modre barve, in v rokah je držala veliko škatlo v kateri nas je čakala malica. Najprej se je predstavila in nas razdelila po pare, ker nas ni bilo v sodem številu sem hodila zraven nje v prvi vrsti.
>>Kaj bomo počeli dokler policija ne najde Martina<
Čudno jo pogledam in nič ne rečem.
>>Kako pa ti je ime << me vpraša
>>Jasmina<< ji odgovorim.
>>Lepo ime<< mi reče, nato pa vidi da me ne mika da bi se pogovarjala z njo in sva obe nekaj časa tiho. Jaz gledam v tla cela potrta in zaskrbljena, ne morem nehati razmišljati o poljubu in vsem tem kar se je zgodilo tako na hitro. Maja pa je sproščena, vesela in polna življenja.
>>Čas za malico. << zavpije tako naglas da bi me skoraj odneslo stran.Vsedemo se ob rob gozdne poti in Maja nam razdeli malico. Dobili smo sendviče z poli klobaso. Ker poli klobase ne maram sem dala malo Nini. Maja nam je razdelila še plastenke vode. Ko smo vse pojedli in spili smo šli dalje na pot. Jaz sem morala spet hoditi z Majo, no vsaj bolj mi je všeč od našega vodje tabora, če pa bi hodila z Ano in Nino pa bi me sprasševale za kaj ni sem šla poiskat Martina sinoči. Ne vem kaj bi jima rekla in skrbi me če bosta me to spraševali. Po eni uri in pol smo že hodili ob robu gozda. >>Ta kraj mi je znan<
Ko pridemo iz gozda vidimo da imamo še nekaj metrov do postanka. Vrata so odprta iz njih pa nekaj diši po testeninah in bolognese omaki.
Ko pa pridemo noter še bolj diši, sicer vidim da še ni nared, a se vseeno veselim. Gremo mimo kuhinje in po stopnicah navzgor do naših sob. Vonj me kar omami, kot v nekakšni italjanski restavraciji je. Ko pridemo do naše sobe zaperemo vrata sobe in se vležemo vsak na svojo posteljo, takrat pa vidim da je ena postelja prazna. Spet se spomnim na Martina in na vse ostalo, ta vonj me je vsaj malo zmedel da za hip ni sem razmišljala o njem. Takrat pa se začnejo vsi ostali pogovarjati o Martinu in njegovem izginotju. Nejc začne govoriti
>>Pa kaj mu je da je pobegnil, celo dramo je naredil iz tega in še te dneve bo nam zdaj uničil. Vsi ga iščejo in zdaj mi zaradi njega ne bomo nič delali<<
>>Tako klofuto bi mu primazala, da bi pozabil kako mu je ime<< sem pomislila, a raje ni sem nič rekla.
Nina in Ana pa sta bili tiho in sta se gledali, kot da imata skrivnost ki je ne smeta povedati. Najbrž sta bile samo presenečene Nejčevi reakciji.
>>Kaj bomo počeli dokler policija ne najde Martina<
Čudno jo pogledam in nič ne rečem.
>>Kako pa ti je ime << me vpraša
>>Jasmina<< ji odgovorim.
>>Lepo ime<< mi reče, nato pa vidi da me ne mika da bi se pogovarjala z njo in sva obe nekaj časa tiho. Jaz gledam v tla cela potrta in zaskrbljena, ne morem nehati razmišljati o poljubu in vsem tem kar se je zgodilo tako na hitro. Maja pa je sproščena, vesela in polna življenja.
>>Čas za malico. << zavpije tako naglas da bi me skoraj odneslo stran.Vsedemo se ob rob gozdne poti in Maja nam razdeli malico. Dobili smo sendviče z poli klobaso. Ker poli klobase ne maram sem dala malo Nini. Maja nam je razdelila še plastenke vode. Ko smo vse pojedli in spili smo šli dalje na pot. Jaz sem morala spet hoditi z Majo, no vsaj bolj mi je všeč od našega vodje tabora, če pa bi hodila z Ano in Nino pa bi me sprasševale za kaj ni sem šla poiskat Martina sinoči. Ne vem kaj bi jima rekla in skrbi me če bosta me to spraševali. Po eni uri in pol smo že hodili ob robu gozda. >>Ta kraj mi je znan<
Ko pridemo iz gozda vidimo da imamo še nekaj metrov do postanka. Vrata so odprta iz njih pa nekaj diši po testeninah in bolognese omaki.
Ko pa pridemo noter še bolj diši, sicer vidim da še ni nared, a se vseeno veselim. Gremo mimo kuhinje in po stopnicah navzgor do naših sob. Vonj me kar omami, kot v nekakšni italjanski restavraciji je. Ko pridemo do naše sobe zaperemo vrata sobe in se vležemo vsak na svojo posteljo, takrat pa vidim da je ena postelja prazna. Spet se spomnim na Martina in na vse ostalo, ta vonj me je vsaj malo zmedel da za hip ni sem razmišljala o njem. Takrat pa se začnejo vsi ostali pogovarjati o Martinu in njegovem izginotju. Nejc začne govoriti
>>Pa kaj mu je da je pobegnil, celo dramo je naredil iz tega in še te dneve bo nam zdaj uničil. Vsi ga iščejo in zdaj mi zaradi njega ne bomo nič delali<<
>>Tako klofuto bi mu primazala, da bi pozabil kako mu je ime<< sem pomislila, a raje ni sem nič rekla.
Nina in Ana pa sta bili tiho in sta se gledali, kot da imata skrivnost ki je ne smeta povedati. Najbrž sta bile samo presenečene Nejčevi reakciji.
Moj odgovor:
Dazey and the scouts
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sprejemni izpit oblikovna
hej, mene zanima, kaj ste delal na sprejemcu. pa kok dobre slike ste dal za ta del izpita ko ni v zivo? pa a je ful tezko. kr mene je lowk ful strah za uno oblikovanje iz papirja. hvala ze vnaparej <3
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(60)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(86)
Nič posebnega , že vse vem.
(42)
