*b*Paige*b*
Grace se je kmalu vrnila, jaz pa sem si medtem umila obraz in lase spela v visok čop. Nekaj pramenov na vsaki strani glave sem pustila, da so mi padali ob obrazu. Bila sem vesela, da sem lahko z oblačili prekrila povoje in rane po sebi. Le kratke rane na licu nisem mogla skriti, a nisem bila videti tako grozno.

»No, upam, da si končala z lepotnim obdelovanje.« Stala je med vrati in ugotovila sem, da ima ona oblečeno enako, kot jaz, le da je bil njen jopič morsko moder. Lase je imela spete v drobno figo, nizko na glavi. Pomignila mi je z glavo, naj pridem. Odcapljala sem do nje.
»Ne drži se kot da si na pogrebu. Dvigni glavo, tu potrebuješ pogum.«
Pokimala sem. Potem sva odšli. Spustila se je po stopnicah navzdol in jaz sem ji sledila.
»Tukaj je!« je Grace razglasila celotni jedilnici. V njej so bile tri mize za osem in ena miza za štiri. Za eno od večjih miz je stalo pet ljudi. En starejši moški, dva fanta in dve starejši dekleti. Ena izmed njiju, ki je bila elemental zraka, me je premerila od glave do pet in dvignila obrv. Moja samozavest se je v trenutku spremenila v prah. Dekle je bilo starejše od mene, a ne višje, imelo je zlate ravne spuščene lase z vijoličastim pramenom in oči v barvi sivke. Bila je lepa in vitka.
»To je Zoya,« mi je zašepetala Grace in zavila z očmi, tako da jo elementalna ni mogla videti. Drugo dekle je bilo videti čarovnica. Bila je visoka in vitka, kakor Zoya in Grace, imela je črne kodraste lase, spletene v kito in temne oči. Ničesar ni izdajala. Moški je izginil *i*bog-ve-kam*i*. Grace me je potegnila za roko in stopili sva v kuhinjo. Tam je stala debelušna starejša ženska, ki je kuhala. Obrnila se je k meni in si me ogledala.
»Ljubko dekle,« je rekla in me uščipnila v lice. Zardela sem. Eden od fantov, z rdečimi kodrastimi lasmi in karamelnimi očmi, se je predrzno zarežal. Tako sem postala še bolj rdeča v obraz. A ženska se sploh ni zmenila zanj, toplo se mi je nasmehnila. »Pojdite za mizo. Pripravila bom juho. Vsi pojdite za mizo.«
Druščina je zastokala, celo Zoya, nato pa so se posedli. Grace me je povedla k mizi in me posedla zraven rdečelasca.
»To je Luca,« mi je šepnila in sedla nasproti mene. Luca je radovedno zrl vame. Postalo mi je neprijetno.
»*i*Ti*i* si me našel?« sem nejeverno vprašala.
»Torej ti je Grace povedala. Njegove oči so začele motriti mojo rano na licu. Pogledala sem proti Grace, a se je že pogovarjala z Zoyino prijateljico. »Res si se upirala,« je rekel. Pogledala sem stran. Ženska (predvidevala sem, da Mary) je prinesla pladenj s krožniki juhe in jih položila pred nas. Juha je omamno dišala, a nisem imela teka, da bi jo pojedla. Ozrla sem se k Lucu, čigar krožnik je bil že prazen.
»Ne boš jedla,« je vprašal in opazila je, da se je njegov ton glasu spremenil iz šaljivega v zaskrbljenega.
»Ne,« sem ostro odvrnila.
»Mary bo jezna,« me je opozoril. »Ni ji všeč, če ne pojemo hrane, ki jo je ona skuhala.« Morala sem se zasmejati.
»Norčuješ se,« sem rekla.
»Kakor hočeš.«
Zavila sem z očmi. »Prav no.« In sem pojedla. In je bilo res dobro.