Hej, zdravo vsi... Hvala vsem ki to berete. Upam, da boste imeli lep večer in da boste uživali ob branju.:stuck_out_tongue_winking_eye::heart:
-------------------------------------------------------------------
Komaj zadržim Izo, da ne steče k Tinkari. Ne zasluži si še ene zavrnitve.
"Hej, Izzy, vse je v redu," jo skušam pomiriti, "vse bo okej. Samo pusti jo pri miru in vse bo okej."
Iza odpre usta, da bi ugovarjala, vendar jo prehitim.
"Jaz ji bom povedala, kar ji gre, prav?" rečem. "Brez skrbi, vse bo še v redu."
Izzy tiho pokima. Po licu ji spolzi ena sama solza.
Zakorakam proti GP in Ani. Utihneta. Pogledam Tinkaro.
"Zakaj si taka, Tinkara? Kaj ti je naredila?"
"Ona mi ni čisto nič naredila," tiho sikne. "Zaradi tebe sem jo prizadela."
Uau. Tale punca pa ni čisto pri pravi.
"Pojma nimam, kaj imam jaz pri vajini zadevi," rečem. GP se preprosto obrne stran. Strahopetnica.
Pohitim nazaj k Izi, ki samo zmaje z glavo.
"Pusti, Urška. Vse je v redu. Bi čips?"
Iza je enako nora na čips kot jaz. Izvlečem denarnico.
"Jaz plačam."
---------------------------------------------------------------------------------
Ura je 4.45., ravno sem se vrnila iz šole. Želim si, da bi bila Iza tukaj, ampak saj obstaja Whatsapp. Na srečo.
Iz dnevne sobe spet slišim starša, kako se prepirata o nekem brezzveznem rojstnem dnevu. Dajata vtis, kot da si prav izmišljujeta nove izgovore za prepir. Zavzdihnem in grem v svojo sobo. Mojo rešiteljico.
"hi je pr vas vse ok?" dobim SMS od Ize. Zavalim se na posteljo. Domača naloga lahko počaka
"starsa se spet kregata, drgac pa kot po navadi, pa pr vas?"
Nekaj časa traja, preden telefon zabrni.
"a ves, kaj mi je napisal Gal???" nenadoma izbruhne. Pokličem jo.
"Hej, Izzy, je vse okej? Kaj se je zgodilo?" vprašam.
"Napisal mi je... Napisal mi je, da bi se mogoče lahko kaj dobila," dahne v slušalko.
"Izzy!!! In kaj si mu odgovorila??"
Na drugi strani je tišina.
"No... nič."
O, moj bog.
"Izzy!!! Kdaj pa ti je to napisal?"
"Zdaj. Ampak sem se prej želela pogovoriti s tabo."
"Hvala. Okej, napiši mu-"
"Počakaj... Okej, ja?"
"Napiši mu: 'ja, seveda. Hva-la, da si to pre-dla-gal. Kdaj se do-bi-va?"
"...Okej...Pa zdaj?"
"Pritisni pošlji in čakaj na odgovor."
"....Okej."
"Okej. Bo, ane?"
"Bo. Hvala, Urš."
"Seveda, Izzy, rada te imam."
"Tudi jaz te imam rada."
Odložim slušalko. Okej. Zakaj se mi tresejo roke? In zakaj mi tako hitro razbija srce?
Pravzaprav vem, zakaj. Ker jo imam rada in to na neki čuden, poglobljen način.



Se opravičujem za malo krajši in čuden delček, ampak sem hotela to napisati. Hvala vsem.
lp larči