živjo:kiss:
to je moja prva zgodba, sicer še nimam izkušenj in bi bila vesela kritik. upam, da koga začne zanimati, večinoma govori o ljubezenskih težavah pa tudi na splošno o življenju, tako da sklepam, da je to taka bolj najstniška tema, ki bi vas zanimala. hkrati pa upam, da bom zgodbo dokončala saj lahko kadarkoli izgubim voljo... no uživite v branju :heart:
-----------------------------------------------------------------------
Zazrem se skozi okno, na katerem steklu so se že nabrale kapljice dežja. Gosti oblaki so prekrili vsak žarek sonca in v mestu je zavladala tema. Prav tako v moji sobi, kjer je vsaka temna stena vpijala svetlobo in prinašala temačen občutek. A to je bilo meni všeč.

Ne samo, da je bila črna moja najljubša barva, predstavljala je tudi moje življenje. Temačno in žalostno, a ravno zaradi tega vznemerljivo. Čeprav sem iztopala, sem se počutila dobro, črnina me je vedno sprejela in jaz sem sprejela njo.

Tisti dan je bil prav tak, kot moj najljubši. Dež, tema in končno malo časa zase. Po tem dolgem, nenavadnem šolskem tednu sem potrebovala počitek in čas za razmislek. Za razmislek o tem, kaj naj mu rečem.

Nisem se mogla pretvarjati, da ga nisem slišala. Slišala nekaj, kar ne bi smela vedeti, a vseeno sem. Morda je pa ravno to načrtoval. Želel je, da slišim, jaz pa sem bila radovedna, in slišala. A to je v meni vzbujalo nenavaden občutek. Morda pa le nekaj čutim do njega, čeprav nisem bila prepričana. Morda pa mu le lahko dam priložnost, da se izkaže, preden se dokončno odločim. *i*Morda*i* pa bi morala samo vse pozabiti in se še naprej ukvarjati samo sama s sabo.

Nekdo je potrkal in to me je rahlo vznemirilo. Ni mi bilo všeč, da me ljudje motijo med mojim globokim razmišljanjem, kaj šele, če nato vstopi moja sestra.
“Mama je jezna, ker cele dneve preživiš v sobi. Želi se pogovoriti s tabo,” je starševsko naznanila, nato pa takoj odšla in za sabo pustila odprta vrata. Nisem bila samo jezna na njo, tudi marala je nisem, ker mi je uničila polovico mojega življenja. Hkrati sem pa zaradi nje spoznala črnino in postala taka, kakršna pač sem.

Dvignila sem se s stola in odkorakala iz sobe. Nisem pričakovala nič dobrega, a tudi pripraviti se nisem rabila, saj bo moja reakcija v vsakem primeru ista.

V kuhinji so sedeli mama, oče in sestra, ki se mi je zlobno nasmehnila. V trenutku sem odmaknila oči z nje in se osredotočila na starša. Videti sta bila razočarana, sploh mama, ki svoja čustva vedno jasno pokaže.
“Sedi,” mi je rekla.

Mirno in počasi sem sedla, ne da bi karkoli rekla. Vsi trije so zrli vame, jaz pa sem čakala in se počutila rahlo nelagodno.
“Kakorkoli,” je začela mama, “sestra ti je verjetno že povedala, zakaj si tu.” Prikimala sem.
“Želela sem vedeti, kaj počneš v svoji sobi.” Gledala me je s tokrat resnimi očmi in samo čakala na odgovor.
“Razmišljam,” sem po resnici povedala. “Samo razmišljaš?” ni odnehala, jaz pa sem ponovno pokimala.
“Kaj pa je potem to?” Oče je dvignil mojo tablico in pokazal spletno stran. Pravzaprav mojo spletno stran, za vse, ki so bili drugačni. Denimo s tem po izgledu in po notranjosti. “To je spletna stran, kamor se lahko zatečejo vsi...” Utihnila sem, ko sem videla, kako je spletna stran na zaslonu izgnila. Izbrisali so jo. Za vedno.

“To je spletna stran, kjer se dogajajo čudne stvari in kjer so čudni ljudje. Nevarna je,” je z mirnim glasom povedal oče in ugasnil tablico. Z rahlo odprtimi usti sem zrla v njega in v očeh so se mi nabrale solze, a ostala sem mirna. Čeprav sem vedela, da bodo vsi ljudje, ki so kadarkoli obiskali to spletno stran izgubili upanje. Upanje v to, da lahko živijo.

To je bila spletna stran, kjer so se drugačni ljudje spoprijateljevali in se tolažili. To je bila spletna stran, ki sem jo ustvarila jaz, ker sem bila tudi sama drugačna. Groza me je, ko sem pomislila kako bodo vsi začudeni, ko bodo opazili, da spletna stran ne obstaja več. In groza me je, ker starša tega nista videla kot zatočišče ampak kot past.

*i*Nikoli*i* me ne bosta razumela.
-----------------------------------------------------------------------
takole, upam, da je tudi v vas vzbudila nekaj zanimanja in hvala, če me boste podpri pri pisanju
rada vas mam:heart: