Senčna pot – 1. del
5
Shadow_Queen
Ko smo se preselili v Novo Dobravo, sem mislila, da bo moje življenje uradno končano. Ena trgovina, ena kavarna, nobenega kina, nobene zabave. Popoldneve sem preživljala s telefonom, listala zemljevide in sanjala o krajih, kjer bi raje bila.
Nekega večera pa sem na Google Maps opazila čudno: ulico z imenom Senčna pot, ki pa je naslednji trenutek izginila. Ko sem znova približala zemljevid, je ni bilo več. Samo prazen prostor.
Radovednost me je spravila iz hiše. Hodila sem dolgo, dokler nisem stala pred majhnim prehodom med dvema hišama. Ozka ulica, brez imena, kot bi jo nekdo skušal izbrisati.
Ko sem stopila noter, sem začutila, da je nekaj drugače. Zrak je bil topel, čeprav je zunaj pihal veter. Stene hiš so bile popisane z grafiti, ki so se premikali kot animacije na zaslonu. Srce mi je razbijalo, a nisem mogla nazaj.
Na koncu ulice so me čakali. Štirje najstniki, kot jaz. Eden s kapuco, dekle s svetlečimi uhani, dvojčka, ki sta se smejala, kot da poznata vse moje skrivnosti.
»Dobrodošla,« je rekel fant v kapuci. »Redko kdo najde Senčno pot.«
Vsak večer sem se vračala. Tam čas ni tekel enako. Učila sem se risati grafite, ki so se spreminjali v živali. Slišala sem pesmi, ki so jih igrali, čeprav niso imeli instrumentov. In prvič sem se počutila, da spadam nekam.
A kmalu sem opazila, da so nekateri obrazi izginili. Prijateljica iz šole, ki je prišla z mano, se ni več vrnila domov.
»Ulica vzame tiste, ki ostanejo predolgo,« mi je nekoč pošepnila dekle z uhani. Njene oči so se svetile, kot da je že napol pripadala uličnemu svetu.
Takrat sem razumela: Senčna pot je svoboda, a tudi past.
Na zadnji večer sem stala na njenem začetku. Grafiti so me vabili, smeh mojih novih prijateljev me je vlekel naprej. V trebuhu sem čutila bolečino, kot da bi puščala del sebe za sabo.
»Boš ostala?« me je vprašal fant v kapuci.
Nisem odgovorila. Samo stekla sem nazaj, v dolgočasno Novo Dobravo, v svojo sobo, kjer ura spet teče navadno.
Včasih pa ponoči, ko ne morem spati, odprem Google Maps. In Senčna pot za trenutek spet zasveti. Čaka name.
Nekega večera pa sem na Google Maps opazila čudno: ulico z imenom Senčna pot, ki pa je naslednji trenutek izginila. Ko sem znova približala zemljevid, je ni bilo več. Samo prazen prostor.
Radovednost me je spravila iz hiše. Hodila sem dolgo, dokler nisem stala pred majhnim prehodom med dvema hišama. Ozka ulica, brez imena, kot bi jo nekdo skušal izbrisati.
Ko sem stopila noter, sem začutila, da je nekaj drugače. Zrak je bil topel, čeprav je zunaj pihal veter. Stene hiš so bile popisane z grafiti, ki so se premikali kot animacije na zaslonu. Srce mi je razbijalo, a nisem mogla nazaj.
Na koncu ulice so me čakali. Štirje najstniki, kot jaz. Eden s kapuco, dekle s svetlečimi uhani, dvojčka, ki sta se smejala, kot da poznata vse moje skrivnosti.
»Dobrodošla,« je rekel fant v kapuci. »Redko kdo najde Senčno pot.«
Vsak večer sem se vračala. Tam čas ni tekel enako. Učila sem se risati grafite, ki so se spreminjali v živali. Slišala sem pesmi, ki so jih igrali, čeprav niso imeli instrumentov. In prvič sem se počutila, da spadam nekam.
A kmalu sem opazila, da so nekateri obrazi izginili. Prijateljica iz šole, ki je prišla z mano, se ni več vrnila domov.
»Ulica vzame tiste, ki ostanejo predolgo,« mi je nekoč pošepnila dekle z uhani. Njene oči so se svetile, kot da je že napol pripadala uličnemu svetu.
Takrat sem razumela: Senčna pot je svoboda, a tudi past.
Na zadnji večer sem stala na njenem začetku. Grafiti so me vabili, smeh mojih novih prijateljev me je vlekel naprej. V trebuhu sem čutila bolečino, kot da bi puščala del sebe za sabo.
»Boš ostala?« me je vprašal fant v kapuci.
Nisem odgovorila. Samo stekla sem nazaj, v dolgočasno Novo Dobravo, v svojo sobo, kjer ura spet teče navadno.
Včasih pa ponoči, ko ne morem spati, odprem Google Maps. In Senčna pot za trenutek spet zasveti. Čaka name.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Upam, da vam je všeč<3 Kmalu prideta še 2. in 3. del<33
1
Shadow_Queen
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oo, to mi je zaenkrat zelo vseč. :black_heart: Bom še druga dva dela prebrala in povedala kaj si mislim.
2
Moj odgovor:
miška333
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
prvi tip
hejla. jst sm stara 14 in imam tipa ki je moj prvi in mam par vprašanj:
1. pac še nikol nisem imela first kissa niti nisem se še zalizala in me ful zanima kako sploh pride do tega da bova mela fist kiss pa a morm ga jst prva kušnit
2.kako se obnašat z tipom ga lahko kar primem za roko pa objamem al počakam da me on
3.kako se dejansko zalizuje
4.a on hoče da se med šolo pogovarjava v živo pred njegovimi frendi al bolj na samem
hvala :heart:
1. pac še nikol nisem imela first kissa niti nisem se še zalizala in me ful zanima kako sploh pride do tega da bova mela fist kiss pa a morm ga jst prva kušnit
2.kako se obnašat z tipom ga lahko kar primem za roko pa objamem al počakam da me on
3.kako se dejansko zalizuje
4.a on hoče da se med šolo pogovarjava v živo pred njegovimi frendi al bolj na samem
hvala :heart:
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(6)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(12)
Nič posebnega , že vse vem.
(1)



Pisalnica