Vas Kathinswood. Leto 1890. Vas je bila zelo majhna. Majhne lesene koče, ki jih je bilo samo okoli 6 do 9. Prebivalci se drug z drugim niso poznali. V gozdu so se zbirali, ter nabirali različna jagodičja, ter druge različne rastline. Vsi so imeli svoj predel gozda za nabiranje. Nekateri večji, drugi manjši predel.

Timothy in njegova družina so dobili še najmanjši predel gozda. Timothy je vsak dan poskušal hraniti svojo družino, ampak nikoli ni bilo dovolj. Prosil je druge ljudi za hrano, temveč so ga ignorirali. Niso bili dobri časi za Timothyja.

Nekega dneva, ko je timothy nabiral rastline, je opazil luč, ki je sijala globoko v temačnem gozdu. Premišljeval je če bi šel pogledat, saj je bil tam predel druge osebe. "Je kdo tam ?!" je zaklical in po nobenem odgovoru, se je potiho začel premikati. Bližal se je nenavadni svetlobi. Ena velika svetloba se je spremenila v dve majhni. Bilo je, kot bi videl dve sonci. Ko je bil nepazliv in stopil na vejo se je svetloba premaknila. Bilo je, kot bi ga gledala. Nemudoma je svetloba izginila v blatu. Timothy jo je poskušal doseči, a ko je prišel do tja, je na tleh videl samo zelo globoko jamo. Izgledala je, kot bi bila izkopana par minut nazaj.

Ko je to poskušal povedati svoji družini mu niso verjeli. Mislil si je, da je to bilo nekakšno ogromozansko bitje, ki bi njegovi družini prineslo dovolj hrane za leto ali več. Dal si je nalogo, da ugotovi kakšno bitje to sploh je in ga ujame. Seveda, bi to bilo težko, zato je s seboj vzel še 6 najstarejših bratov za pomoč. Tega niso povedali nikomur v vasi, saj bi se takoj zagrebli za bitje.

Ko so prišli do jame, ki jo je pred kratkim odkril Timothy so se z vrvjo spustili do dna. Seveda so bili oboroženi z sulicami. Ko so prispeli do dna so opazili dolg predel jame. Po njem so hodili par ur, dokler se ni en brat spotaknil ob vejo. Zakričal je, ter padel ravno na nos. Začela mu je teči kri. Dva brata sta ostala pri njem, drugi pa so nadaljevali naprej. Po eni uri je en brat padel v luknjo, ki je ni videl. Bila je zelo globoka, zato sta dva brata ostala, ter mu pomagala, Timothy pa je nadaljeval naprej. Hodil je dolgo časa dokler ni prišel do velike jame. Bila je obkoljena z ognjem na stenah, a ko je pogledal na drugo stran sobe je bil zgrožen. Polno človeških kož od različnih ljudi, ki jih ni poznal. V njih ni bilo ničesar, bile so samo kože. Vse so ležale drug na drugi v kupu. Ni vedel ali so resnične. Mogoče je samo spal in imel nočno moro. V sobo je iz drugega vhoda prišlo bitje. Imelo je velike, svetle oči, zelo tanko telo, glavo polno gub. Njegova glava je izgledala, kot posušena riba, njegove roke so bile osušene. Imelo je bolj vijoličasto kožo. Izgledal je, kot človek, samo čisto mrtev. Bitje se je počasi plazilo do kupa kož. Vzelo je eno od kož, ter začelo lezati čez usta. Bilo je, kot bi poskušalo kožo obleči. Ko je dokončal je izgledal, kot pravi človek. Timothy se je od grozote poskušal obrniti, ko so za njim stali vsi njegovi bratje. Potiho jim je rekel naj zbežijo, temveč mu niso odgovorili, ali se premaknili. Eden od bratov je zarenčal na Timothyja, ter ga z sulico začel napadati. Timothy ni imel nobene izbire, zato je naredil nekaj, kar ga bo za vedno mučilo. Z svojo sulico je zabodel svojega brata v trebuh. Brat je nato padel po tleh in iz njega je prišla čudna modra tekočina. Drugi bratje so začeli napadati Timothyja, ta pa je vse zabodel. Ko je končal z zadnjim bratom je, ranjen začel hoditi proti izhodu jame.

Varno je prišel domol, nazaj k ostanku svoje družine, temveč more česar je naredil, ga bodo tlačile še nekaj časa.
____________________________________________________________________________________________

"To je to" je govoril Nik po branju starega papirja, ki ga je pred nesrečo v njegovi hiši vzel, " tisto niso bili njegovi bratje, bili so ti, skinwalkerji... ime jim prilega". "O faaaaaak. Ej kva bova zdej nardila ?" ga je vprašala Maja. "Bova o temu jutri, za zdej bi se rad spočil. Aja, hvala, da loh pr teb doma ostanem za noč". "Ni problema. Ampak ej, kva bova naredla zj, z vsem to s Tino, pa mrtvim truplom v tvoji bajti ?" ga je spraševala. "Jutri zjutri bova, preden moja mami pride, pospravla mojo bajto. Sej Tina, al karkol je Jakoba napadlo, nemore bit tam celo noč, ane ?". "Nevem."

___________________________________________________________________________

Hvala vam vsem, za vse lepe komentarje in lajke. Komej čakam, da zaključim to zgodbo v naslednjih dveh poglavjih. Kot vedno, pišite svoje teorije ali kaj si mislite in lepo bodte, čav bav