*i* Prejšnjič: Po kosilu pa bom šla pogledati kako je z Filipom, sem sklenila. *i*

***
Z Zoey in Cloe smo se odpravile na matematiko. Profesor je tudi pri tem predmetu postavil svoj sedežni red. Zraven mene je posedel fanta z kratkimi črnimi lasmi. »Hej, jaz sem Fred. Očitno bova letos skupaj pri matematiki« mi pomežikne. »Oj! Jaz sem Sophie« mu odzdravim. Fant mi je bil všeč. Zdel se mi je prijazen in zabaven. Upala sem da se bova dobro razumela. »Nekaj bi te rad vprašal« reče.
»Ja?«
»Ali se z Davidom že dlje časa poznata? Pri likovni te je tako zaljubljeno gledal...« mi pove Fred. »Kaj!? Ne, ne poznava se, ampak od kje ti da me je zaljubljeno gledal!? Saj pravim da se ne poznava!« sem živčno začela čečkati po robu zvezka. »No, no umiri se. Očitno se mi je samo zdelo.« me miri Fred.

»Dober dan učenci. Danes se bomo učili računati kubik,« uro začne profesor Pisemnik. »Kakšen bik?« se zadere Fred.
Pomislila sem: *i* tole pa bo še zanimivo. *i*
Dregnila sem Freda in mu pomignila naj se umiri. Nasmejano je stresel z glavo, češ da ne namerava nehati. Sama pri sebi sem zmajala z glavo.
»No, Fred bomo videli. Če se boš takole obnašal boš se hitro poslovil od statusa športnika in tako kot za vse bodo zate ocenjevanja nenapovedana,« mu je zagrozil profesor. A Fred se je samo smejal. »Saj veste da mi za ocene ni mar,« mu je odvrnil. »Tiho fante! Če pa ti ni mar za ocene pa boš jadrno odšel iz svoje spalnice in se pridružil Ann in Tisi, ki sta trenutno sami v sobi!« se ni dal učitelj. Nisem verjela da bi profesor res to naredil in pridušeno sem se zahihitala. »Gospodična vstani!« Vstala sem. »Kako ti je ime?«
»Sophie Hall.« sem povedala.
»No, Hallova mi bi lahko prosim povedala kaj je tako smešno?«
Zardela sem.
»Nisem verjela da bi Fred res moral spati v dekliški spalnici.« sem zamomljala. »No, pa bi,« zagodrnja profesor. »Oprostite,« sem skoraj zašepetala in otrdela sedla na stol.
»Tokrat ti je odpuščeno a naslednjič se bos v takem primeru ti šla spat v sobo iz katere bo Fred odšel. Jasno?«
»Da, gospod.« sem rekla in sklenila da pri urah matematike ne bom niti pisnila več. Tako je razred preostanek ure preživel v popolni tišini ki jo je motilo le škrabljanje kemičnih svinčnikov.

Prišel je čas kosila. Z Cloe in Zoey smo sedle za mizo številka 25. Nismo bile dolgo same saj sta imeli Cloe in Zoey veliko prijateljev. Za mizo je sedelo tudi nekaj fantov saj so bili prijatelji od Cloeinega fanta. Med njimi je bil tudi David. Spet se mi je nasmehnil, a rekel ni nič. Želela sem si da bi me ogovoril saj se mi je zdel prijeten in prijazen. Želja se mi je uresničila po kosilu. Ravno sem bila na poti v sobo ko me je prestregel. »Živjo,« je je pozdravil.
»Oj!« mu odzdravim.
Pojma nisem imela kaj naj rečem.
»Prišel sem ti povedati da te išče ravnateljica.« mi pove.
»O, hvala. Me pričakuje v pisarni?«
Prikima. Obrne se in odide. Gledala sem za njim. Opomnila sem se da ga ne poznam in je precej trapasto da takole zasanjano stojim na hodniku. Tako sem se odpravila proti pisarni. Le zakaj me ravnateljica potrebuje?
***
Ojla!
Upam, da vam je všeč!
Lp,
Ravenclawgirl