*b* :rose: Epilog – Ledene zaveze :rose: *b*
Šola je bila tišja kot običajno. Vsi so čutili napetost, ki je visela v zraku kot težka megla po nevihti. Sophie je hodila po hodniku z dvignjeno glavo, čeprav so ji bile oči prazne. Pogledi so ji sledili, šepetanja so se širila, a ona je bila tiho. Kot senca same sebe.
Nato se je pred njo pojavila Viktorija.
Dolgi blond lasje, bleščeča šminka, samozavesten nasmeh. Kraljica hodnika, dekle, ki je vedno imelo vse. In ki je – po tihem, a obsesivno – hrepenela po Davidu. A zdaj, ko je videla Sophie, kako hladna in nepremagljiva postaja, je spremenila načrt.
»Veš, Sophie,« je rekla, medtem ko so jo spremljale dve zveste senci, »včasih je bolje imeti sovražnika ob sebi kot proti sebi. Kaj praviš? Skleniva premirje?«
Sophie jo je pogledala. V tistih očeh ni bilo ničesar več nedolžnega. Samo ogenj. Samo led.
»Prav, Viktorija. Sprejeto.«
Stisnili sta si roke. In cel hodnik je utihnil. To ni bilo običajno prijateljstvo. To je bila zavezništvo. Dve močni dekleti – vsak s svojo bolečino, vsak s svojim ciljem – združeni.
Viktorija se je zmagovalno nasmehnila.
»Kliči me kar Viki.«
Od tistega dne naprej se je Sophie sprehajala po šoli kot nova kraljica. Zraven Viktorije. Zraven sovražnice, ki je postala zaveznica. Priljubljena, občudovana, a v sebi še vedno… prazna.
In nekje v ozadju – David. Zoey. Matthew. Cloe. Vsi so opazovali. Vsi so se spraševali: kdo je zdaj Sophie?
Šola je bila tišja kot običajno. Vsi so čutili napetost, ki je visela v zraku kot težka megla po nevihti. Sophie je hodila po hodniku z dvignjeno glavo, čeprav so ji bile oči prazne. Pogledi so ji sledili, šepetanja so se širila, a ona je bila tiho. Kot senca same sebe.
Nato se je pred njo pojavila Viktorija.
Dolgi blond lasje, bleščeča šminka, samozavesten nasmeh. Kraljica hodnika, dekle, ki je vedno imelo vse. In ki je – po tihem, a obsesivno – hrepenela po Davidu. A zdaj, ko je videla Sophie, kako hladna in nepremagljiva postaja, je spremenila načrt.
»Veš, Sophie,« je rekla, medtem ko so jo spremljale dve zveste senci, »včasih je bolje imeti sovražnika ob sebi kot proti sebi. Kaj praviš? Skleniva premirje?«
Sophie jo je pogledala. V tistih očeh ni bilo ničesar več nedolžnega. Samo ogenj. Samo led.
»Prav, Viktorija. Sprejeto.«
Stisnili sta si roke. In cel hodnik je utihnil. To ni bilo običajno prijateljstvo. To je bila zavezništvo. Dve močni dekleti – vsak s svojo bolečino, vsak s svojim ciljem – združeni.
Viktorija se je zmagovalno nasmehnila.
»Kliči me kar Viki.«
Od tistega dne naprej se je Sophie sprehajala po šoli kot nova kraljica. Zraven Viktorije. Zraven sovražnice, ki je postala zaveznica. Priljubljena, občudovana, a v sebi še vedno… prazna.
In nekje v ozadju – David. Zoey. Matthew. Cloe. Vsi so opazovali. Vsi so se spraševali: kdo je zdaj Sophie?
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Isto sem se spraševala kot David, Zoey, Matthew in Cloe! :cherry_blossom::cherry_blossom: Kdo je zdaj naša draga Sophie? Zdaj sem se spomnila, ko sem svojo sestrico klicala Viktorija, ker mi ni bilo všeč njeno pravo ime! :joy::joy::joy:
0
Zradiran račun
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
tole je impresivno. Všeč mi je tale del. Res je enkraten.
tole je impresivno. Všeč mi je tale del. Res je enkraten.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
lahko rečem samo eno besedo...neverjetno. :wink::smiley::smiley::smiley::smiley::wink:
0
Labubu
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim






Pisalnica