Sem običajna najstnica, ki veliko prostega časa preživi za knjigo in telefonom, vendar se je moje življenje čisto spremenilo v zadnjih dveh letih. Preden vas popeljem v mojo zgodbo vam povem, da, če mislite da bo ta zgodba vesela in srečna jo takoj prenehajte brat. In še, če ne verjamete v duhove in demone boste na koncu te zgodbe v njih verjeli tako kot tudi jaz.
Ime mi je Wendy Tessa. Stara sem 14 let. Sem pol Finka in pol Britanka. Imam očeta Lumija in mamo Angelo ter mlajšega bratca Phillip Essia. Do mojega 14 leta smo živeli na Finskem, zdaj pa smo se preselili v Veliko Britanijo v majhno mestece Painswick. Danes je še zadnji dan počitnic in jutri grem na novo šolo Akademija za detektivke. Zelo se je že veselim, ampak me je tudi malo strah. Moj bratec Phillip pa je še majhen in se sploh ne zaveda, da smo se preselili, zato vedno sprašuje „kaj je to?".
Moja soba je najmanjša. Ima rumene stene, na levi strani je postelja, na desni pa omarice. „Večerja Wendy!" zakriči mama, čez pol ure. Za večerjo je mama spekla palačinke. Bile so zelo slastne. Po večerji sem še pospravila sobo. Prišel je večer in vsi štiri smo se zavili v tople sanje.
„Wendy, Phillip zbudita se!" je zakričal oče. Oblekla sem se, pojedla zajtrk in odhitela na akademijo. Bila je zelo velika in čudovita, kot kakšen kraljevi dvorec. Ko sem našla svojo učilnico sem sedla zraven punce po imenu Alexa. Zdela se mi je zelo prijazna. Imela je rjave valovite lase in lešnikov oči ter črna okrogla očala. Zelo vitke postave. Nato sva se začeli pogovarjati in profesorica naju je oštela. Profesorica Jang je bila zelo stroga in je zahtevala velik red in disciplino. Naš razred je bil zelo starinski in lep, z velikimi okni in lestenci. Zagledala sem fanta, ki mi je bil dejansko všeč. Bil je visok, imel je lepe oči in lase. Tako prijazen nasmeh.
To sem povedala Alexi in ona je rekla da mu je Ime Ali.

Upam, da vam je bil prvi del všeč. Vesela bom komentarjev.