Mecevala sva se in ni kazalo da bo kateri od naju preuzel vodstvo.Čez nekaj časa pa me je po licu kjer me je uškrampnila ta Matijova pocšast. V trenutku se je razparala in ven je vrela moja kri.Kriknila sem občutek je bil kot da bi nekdo ravno moj obraz razrezal na majhne koščke a nisem se vdala. Moji lasje so bili hitro prepojeni z potjo in krvjo a to me ni ustavilo čutila sem da izgubljam kri.Umrla bom izgubljam preveč krvi.Bom pa umrla kot...kot...kot dekle ki se je do smrti mečevala z bivšim sošolcem katerega zmaj je moje prijatelje in zmaja spremenil v kipe.Vedela sem da na bom zmagala. Mateh je prevzel vodstvo.Vse kar sem še lahko delala je bilo da odbijam udarce in se z vsako sekundo bolj bližam smrti.Bi pa bila to hitra smrt že pri 11.Čutila sem kako sem utrujena kako nimam več moči.Z mečem sem zamahnila proti Matiju zadelo ga je v prsi in njegova bela majica je postala rdeča nato se je zgrudil na tla. Stopila sem do njega in videla kako se mu je prsni koš še zadnjič dvignil gor nato spustil. Tako bo ostal za vedno. Bil je mrtev. Popolnoma mrtev. Vso življenje ga je zapustilo.Videla sem kako so se moji kipi pričeli taliti sesedla sem se.Zaprla sem oči pripravljena da še mene doleti isto kot je Matija. Pred mano je bila Smrt.