''Je možno, da je to namig do tega kako sem pristala posvojena? Ali tega kako James in Lilijana nimata posvojitvenih dokumentov? Ali pa tega, da sem edina v družini posvojena in sem dobila neko čudno kocko?'' sem sama sebe vprašala. Občutek sem imela, da mi bodo možgani eksplodirali zaradi toliko vprašanj in informacij. V tistem trenutku sem ugotovila, da to ni delo za enega temveč za tri! Splezala sem iz te cevi in vzela svoj telefon ter poklicala Ano in Filipa. Vse sem jima povedala in hotela sta priti ampak sta bila petintrideset kilometrov oddaljena, saj sta bila v neki galeriji. Odločila sem se, da bom to morala storiti sama. ''Ne morem… ne zmorem…'' sem sama sebi obupano rekla. ''Okej, zmorem!!'' sem rekla skoraj preglasno. Vzela sem nahrbtnik ter telefon in vse namige pospravila vanj. Prijela sem stol in se povzdignila v prezračevalni sistem-na kratko neko cev. ''Waw, prejle sem se pritoževala kako ozka cev je, ampak zdaj, ravno, da se splazim skozi'' sama sebi rečem in mogoče zavijem z očmi. Čez nekaj minut pridem do neke odprtine. Nisem točno vedela kaj naj bi tole počelo tukaj ali pa zakaj točno se to uporablja ampak sem se hotela prepričati. Previdno sem se dotaknila zarjavele odprtine, narejene iz kovine ter jo odprla, čisto nežno in previdno, da je ne uničim. Ko sem jo odprla sem zagledala neko škatlico na kateri nekaj piše. Seveda sem bila zelo radovedna kot po navadi, in sem hotela škatlico prijeti ter videti kaj je v njej. Stegnila sem roko, in stegovala sem jo ter jo končno zagrabila. Problem je nastal, ko škatlica ni morala skozi odprtino, saj je bila ta premajhna. Ta odprtina je imela tudi rešetko, katero sem se odločila, da jo odstranim in potem ponovno namestim. Seveda sem potem lahko dobila škatlico skozi. Ko sem videla to škatlico sem se začudila. ''Kaaaaj??'' sem začudeno gledala v to nenavadno škatlico. Hotela sem jo odpreti, a je nisem mogla… ''Imam idejo!!'' sem zavpila od navdušenja. ''Kaj če škatlico pokažem Filipu? On zna razvozlati vse, saj je zelo pameten'' Pospravila sem jo v nahrbtnik, popravila rešetko ter se odplazila naprej. Nepričakovano sem, zaslišala nek glas, seveda sem vedela, čigav je. Vesela, sem bila, ker sem prišla do konca tega 'tunela'. Odprla sem nekakšna vrata ter zagledala… Marka? ''Kaj delaš tu??'' sem ga vprašala in to nemudoma. ''Kaj ti delaš tukaj?'' je vprašal bolj nesramno… ''Prva sem vprašala, zato odgovori!!'' sem bila že malo jezna. ''Ti meni odgovori!'' me začne oponašati, zavijem z očmi. ''Mah, nebom se ukvarjala s tabo'' rečem in skoraj odidem. ''Prav pa nič'' reče in gre do svoje torbe. Nisem vedela kaj naj si mislim. Res, kaj naj bi si mislila o njem? No, verjetno bo na to že pozabil… drugače pa mogoče zna biti kdaj tudi prijazen. Čeprav se je to nazadnje zgodilo v tretjem razredu… jah res se je spremenil, no tudi jaz sem se, a ne tako zelo, bolj ali manj sem enako kot prej. Še vedno sem nora na lubenico!! To je najboljše sadje na svetu!! Neham razmišljati o tem, kako sem se spremenila, in raje stopim do vrat skozi katera je šel Mark. Mislim, da bi se mu morala opravičiti… včasih znam biti malo nesramna… odprem vrata in tam v kotu ves žalosten sedi Mark. ''Hej…'' ga pozdravim. Ampak ne dobim odgovora. ''Prišla sem se opravičiti…'' povem v zadregi. Še vedno je vse tiho. ''No torej… žal mi je za vse, vem, da znam biti včasih nesramna, ampak vseeno upam, da se boš kdaj spet želel z mano pogovarjati kot nekoč… Nekoč pa je ubistvu bilo v prvem razredu…'' v zadregi povem in se obrnem ter želim iti. ''… Emm… Julija, počakaj…'' pove Markov glasek. ''Ja? Kaj želiš? Se norčevati iz mene…'' vprašam. ''Ne! Samo, ni se ti treba opravičevati, jaz sem tisti grozen in ne ti! Meni je žal za vse… upam, da sprejmeš moje opravičilo…'' čisto ves iz sebe pove. ''Je že v redu'' dodam ter se sprehodim po stopnicah v spodnje nadstropje. Ko pa pridem pa me skoraj kap. ''O moj bog!! A se to res dogaja? Kaj? Na pomoč, pomagajte!!!'' zavpijem na ves glas.
(se nadaljuje)


*****
REŠETKA: https://www.kljucavnicarstvo-plamen.com/media/SlikeIT/re%C5%A1etka_odrpta_zgoraj_v1.jpg
ŠKATLICA: https://carnica-shop.si/image/cache/catalog/zlata%20satulja%20carnica-502x502.jpeg
*****

Hejj!! Tukej je nov del!! Hvala, da si si prebral/a ta del!! To je že kar 13. del!
No, upam, da vam je všeč! Lajkajte in komentirajte, v komentarje pa napišite svoje mnenje. Vsega bom zelo vesela :innocent::relieved::kissing_heart: :heart:&:speech_balloon:
Lp, Cool Girl