Hey :wave:!
Danes pa gremo na drugi del. V tem delu bo vse obarvano v ljubezni ...
VABILO
Anastasia je v solzah pripeljala pred hišo bele barve, hiše njenega očeta. Stopila je iz avta in pozvonila. Kmalu je na vrata prišla Ophelia in ji odprla.
"Anastasia, kaj se je zgodilo," je vprašala Ophelia, ko je videla objokano sestro.
"Garrett je," je odgovorila Anastasia in spet so ji pritekle solze.
"Še en moški, ki te je prevaral, kajne?"
"Ne razumem, Ophelia. Res ne. Zakaj vsakič, ko nekoga spoznam, mislim, da je moški mojih sanj, potem pa me prevara?"
Ophelia je objela Anastasio.
"Vse bo v redu. Samo srečo nimaš z moškimi. Še."
"Ampak ne razumem zakaj."
"Najprej se jim zdiš zanimiva, nato pa jim nisi všeč in te prevarajo. Verjamem, da boš nekoč našla moškega, ki te bo resnično ljubil."
"Komaj čakam, da spoznam takšnega."
"No, vsaj jaz imam dobro novico! Poročila se bom!"
"Čestitke! Kdo je srečnež?"
"Thomas Richardson. Že dolgo sva par."
"Kdaj ga bomo spoznali?"
"Spoznal se je že z mamo - saj veš, da se očetu noče približati. No, oče in ti pa ga bosta spoznala v sredo tukaj. Oče že ve."
"To je čudovito."
"Tukaj je vabilo na poroko. Zdaj moram iti, oprosti!"
Anastasia je odprla pismo in ga prebrala. Vesela je bila za Ophelio, a po drugi strani si je tudi ona želela poročiti. Tako je imela vsak teden novega fanta in vedno se je razšla z vsakim. Morda pa jo kmalu čaka ljubezen.