Alex je še vedno sedela na šolskih omaricah. Pogledala je pod sabo in počasi splezala nazaj na tla. Pogledala je gor po hodniku. Bilo je prvič, da je bil tako tih. Stekla je proti kuhinji, in se skoraj zaletela v nekoga. Ali nekaj. V roko je prijela prvi predmet ki ga je našla, in sicer navaden svinčnik. Pa dobro, je pomislila. Mogoče bi se z vso močjo celo dalo umiti zombija. "Alex?" je slišala znan glas. Pogledala je naprej, in zagledala nekega tipa, ki ga je že videla. "Leo?" je vprašala. Pokimal je. "Kaj delaš tukaj?" ga je vprašala. "Hmm, si mislila, da bom zunaj med njimi? Neeee, jaz bom preživel." je rekel, čeprav je v njegovih očeh lahko videla, da ga je bilo strah. Z eno roko ga je odrinila stran, da bi lahko šla naprej. Prijel jo je za zapestje in jo povlekel nazaj. "Kaj bi?" ga je vprašala. "Poglej, Alex, oba bi rada preživela, in vrjetno bo to težje če bova sama. Rad bi ti pomagal." pomislila je. To bi bila dobra ideja. "Vredu, ampak jaz bom bila vodja, ti mi boš pa sledil Vredu?" pokimal je in Alex mu je pomignila naj gre za njo. Ko sta spet šla mimo šolskih omaric, sta zaslišalaa trkanje. "Alex, slišiš to?" pokimala je, in pomaknila uho bližje h omaricam. "NAPOMOOOOOČ!" Alex je poskočila. Iz svojega žepa je vzela lasnico in jo raztegnila. "Alex, to nikoli ne deluje." je rekel Leo, a Alex je z nasmehom že gledala proti njemu. Brcnila je v omarico, ki se je odprla. Ven je skočila deklica, približno njunih let in padla na tla. "Ja zdravo." je rekla Alex. Obrnila se je rpoti njima, še vedno pa je ležala na tleh. "Hej..." je rekla. Leo se je nakremžil. "A nisi ti tista ta pametna, ki je z mano pri kemiji?" jo je vprašal. Prikimala je. "Ja, in prosim, ne me klicati tista, ime mi je Elisabeth." je rekla. Alex ji je pomagala vstati. "Torej, če si pametna, anam boš pomagala. Vrjetno bo zraven še kdo drug in ne bomo sami, ampak vzameva jih največ 3." Leo je pokimal in Elisabeth se je nasmehnila. "Počakajta tukaj." je rekla Alex in stekla v kuhinjo. Poiskala je nekaj nožev in hrane. Pomislila je, kaj so se učili. Katera hrana zdrži največ časa? Na koncu se je odločila za makarone, riž, med, suho sadje in nekaj pločevink polnih ananasovega kompota, tune in tako naprej. Sicer bi se odločila za kaj drugega, ampak ta hrana zdrži najdalje. Iz svojega nahrbtnika je stresla šolske zvezke, vzela je le šilček in pok voščenk, pa seveda vžigalice, ki jih je našla v predalu. En nož je imela ves čas v roki, druge pa je pospravila in stekla ven.

"Voščenke?" jo je vprašal Leo. Pokimala je. "Ja. Lahko gorijo do 30 minut." Elisabeth je pogledala proti njej. "Res? Nisem vedela. No ja, narejene so iz voska, seveda lahko. Ampak, kako pa ti to veš?" skomigila je. "Pinterest." Leo ju je prekinil. "Poglejta, res sem vesel da se ujameta, ampak rad bi vama povedal, da nismo več sami." je rekel in Alex se je obrnila. Prav je imel, za njimi je hodila horda zombijev. "Ja, opažam." je rekla in začeli so hoditi hitreje, dokler niso prišli do vhodnih vrat. Alex jih je želela odpreti, pa jo je Elisabeth ustavila. "Hej, vrjetno so vsi stekli skozi ta vrata, torej nas zunaj čaka še več teh stvari, ali nebi raje uporabili izhod u sili?" Alex ji je pokimala. "Pametno, Einstein." je rekel Leo in Elisabeth se je nasmehnila.
Ko so pritekli do stranskega izhoda, sta se jim pridružila še fant in punca, za katera se je izkazalo, da sta najboljša prijatelja. Bila sta 4 leta starejša, četrti letnik torej. Ime jima je Jack in Melissa, alex jima je podelila vzevka Craftman in Nature's expert.

Nekako jim je vspelo priti iz mesta, in našli zapuščeno bencinsko črpalko, kjer so nabrali še malo hrane. Elisabeth je nekako uspostavila radio, in poslušala kaj se dogaja s tem. Vedno, ko je kdo omenil zombije, je treznila. Alex se je odločila, da bo malo raziskovala po postaji. Našla je sobo, ki je po vsej vrjetnosti bila piisarna lastnika, ki je ni morala odpreti. Z nogo je brcnila v vrata, ki se niso hotela podreti. Nekako ji je na koncu le vspelo. Strmela je v sobo z odprtimi usti. "Ummm, družba?" vsi so prišli do nje, vključno z Elisabeth. "Noro!" je rekel Jack. LEo je pokimal. Soba je bila polna vrožja, dobesedno vsega. Elisabeth je vzela navaden kij za baseball, v katerega bi pozneje rada zabila žeblje, ker drugega ni želela. Alex je želela nekaj posebnega. Nekaj, česar nihče ni imel. Razgledala se je po sobi in zagledala lok in tul z puščicami. Stopila je bližje in se nasmehnila. "To bo moje." je rekla, Leo pa je stopil do nje. "Resno, Alex? Pri vsem tem orožju izbereš lok?" prikimala je. "Ja, tihi so. In puščice lahko naredimo sami." Nakremžil se je. Vedel je da ima prav. "Hej, jaz bi raje šel, obiske dobivamo." je rekel Jack. Prikimali so in odšli naprej.


hejj opazla sm da pr prejsni objavi ni blo linka za Alex, zato je zu lmao.

ALEX :https://www.pinterest.es/pin/611997036862858009/
MELISSA: https://www.pinterest.es/pin/4714774595307589/
ELISABETH: https://www.pinterest.es/pin/826692075342296389/
JENNA: https://www.pinterest.es/pin/634233560022253335/
JACK: https://www.pinterest.es/pin/384494886943517506/
LEO: https://www.pinterest.es/pin/16536723620215671/

upam da so usi linki