5. APRIL
"Mami, ati!" vzklikne Alex pri večerji. Opazil je, da me je prestrašil. "Videl sem, da je Isabella šla domov z nekim neznanim fantom."
Oh, videl me je, kako me je John danes pospremil iz šole - kakšen šarmer. A Alex je to gotovo izkoristil za svoje neprijazne namene ...
"Kakšen *i*neznani fant*i*? To se ne sliši nedolžno!" Frank je bil vedno bolj jezen. Prisežem, da sem videla, kako se mu je Alex smejal.
"Frank, nič ni! Samo z ... nekom sem šla iz šole. Kaj je tako posebnega na tem?" Bi mogla reči s *i*prijateljem*i*? Ne vem pravzaprav. No, obnašava se že kot prijatelja, a nikoli nisva omenjala prijateljstva.
"Nikoli te nisem videla, da bi s kom šla domov." O, še Ivy mi ne verjame!
"V redu," sem rekla in na rahlo zavila z očmi. "Imamo novega sošolca in občasno se druživa."
"Kakšen je?" je vprašala Ivy, a z izrazito zaskrbljenim tonom.
"On je ... prijazen. Rad pomaga."
"Kaj še?" vpraša Franka. Jeza ga še kar ni minila.
"Odličnjak je pri vseh predmetih, a posebej pri zgodovini." Upala sem, da sem ju s tem pomirila.
"V redu," je še rekel Frank in končali smo pogovor, jeza in zaskrbljenost mojih rejniških staršev pa je minila. Ampak Alex se je zelo očitno kujal. Bitka izgubljena mali!
Lp, dekle iz smetnjaka