13. MAJ
Uspelo je. Res je uspelo! Eric in Phillip me ne nadlegujeta več!
Pred dvema dnevoma sem sedela pri biologiji pred njima. In ... nič se ni zgodilo!
Vsak dan sem šla namenoma mimo njiju po šolskem hodniku. Nič!
Res se je končalo! No, tudi jaz bi na njunem mestu nehala. Vzgojni ukrep, pomoč hišniku in čistilki, hudo pridiganje Roshwillowe. Za trenutek in res samo trenutek sta se mi celo malo zasmilila. Kakorkoli, presrečna sem, da se to končalo.
In za vsem tem seveda stoji moj ljubi John. On je snemal tisti video in ga pokazal Roshwillowi kot dokaz. Res se mu morem oddolžiti. Ampak s čim? Samo zahvala za kaj takega ne bo dovolj. Oh, ravno sem se spomnila! Šla bom v knjigarno in mu kupila neko zgodovinsko knjigo. Mislim, da bo to res naravnost zanj!
*
Stojim na knjižni polici v knjigarni. Mimogrede, ta knjigarna mi je res všeč - prodajalci so res prijazni, ves čas se vrti Mozart bodisi Beethoven in dobosedno voham knjige.
Ampak moj namen ni bil to, da voham vse te knjige, temveč da eno izbirem za Johna. Zgleda, da je moje stourno izbiranje opazila prodajalka.
"Ti kaj pomagam, gospodična?" vpraša in me prijazno pogleda s svojimi zelenimi očmi.
"Pravzaprav lahko," rečem. "Iščem knjigo za mojega prijatelja. In nujno mora biti zgodovinska."
"No, ima ta prijatelj kakšno ljubo zgodovinsko obdobje?"
Pomislim. Nikoli mi ni omenjal, katero obdobje mu je všeč. Kaj pa takrat, ko je bral tisto knjigo o francoski revoluciji? Zelo doživito mi je prepovedal o njeni vsebini ... "Osemnajsto stoletje."
"Na naslednji polici so knjige na to tematiko." Pokaže mi na omenjeno polico.
"Hvala vam," se zahvalim in grem do te police. In zdaj je tudi čas, da zaprem ta dnevnik, če ne bom tu do polnoči.