PisalnicaUkradeno življenje 8. del
4
Jagodka123
Dva stola sta bila prazna namenjena sta bila meni in "Ezrininemu" moža.Vsi so sedeli v krogu za mizo in, ko sva prišla so začeli ploskati.Mama je ustala in stopila k meni.
Objela me je in mi na uho zasikala: "Če ne boš delala težav bo vse uredu." Niti pogledala je nisem. Nato pa me je spustila iz objema in naglas rekla:"Kako si lepa ljubica."
Takrat sem dojela, da se je moji družini zmešalo in bi mogli v psihiatrično bolnico. Ali v zapor zaradi ugrabitve, posilstva, odvzemanja človekovih pravic...Mama me je hotela potisniti na stol pa sem se upirala in začela brcati z nogami.Ženska, ki naj bi hila mati me je nasilno prijela za ramena in me dobesedno pritrdila na stol. Ko smo vsi sedeli na stolih je teta začivkala: "Naj se poroka začne."Mazali so me z nekimi tradicijonalnimi barvami,me silili , da sem podpisala poročne papirje, mi natikali prstan, me silil, da plešem z takrat mojim možem. Tisti trenutek sem se odločila, da ga bom klicala Ničvredne. Potegnil me je za roko in začel plesati naš tradicijonalni poročni ples.Tako sem jokala, da sem se komaj premikala. Glasbe je bilo hitro konec a meni se je zdelo kot da draja bečno.To je bil eden tistih 3000 najhujših
dni mojega življenja. Po tako imenovani poroki me je pohotni Ničvredneš spet zvlekel v sobo. In spet sem bila prisiljena z njim delati tisto česar si nisem niti najmanj želela.Ko sem najprej rekla "Ne" mi je ob glavo pritisnil pištolo in mi zagrozil, da me bo ubil če ne naredim tega kar hoče. Ko je bilo konec sem se počutila naravnost nagnusno, ostudno,umazano...
Dnevi so minevali moje počutje pa je bilo vsak dan slabše. Imela sem vrtoglavico, slabo mi je bilo, zredila sem se v trebuh čeprav so mi prinašali hrano samo enkrat na dan.
Vedela sem, da bi morala iti k zdravniku samo sem vedela, da me ugrabitelji ne bodo peljali. Njih pa nisem jotela uprašati. Če prav sem ves čas v svoji ujetniški sobi videvala samo Ničvredneža.
" Zredila si se." je rekel nekega dne.
" Vem " sem zašepetala.
Imela sem občutek kaj se dogaja v mojem telesu.
Nekega dne pa ko mi je teta prinesla v sobo hrano mi je povedala nekaj kar me ni ravno presenetilo.
" Saj veš, da si noseča ne?"
Solza mi je stekla po licih.Resno sem razmišljala o samomoru.Za otroka pač nisem mogla skrbeti.
Objela me je in mi na uho zasikala: "Če ne boš delala težav bo vse uredu." Niti pogledala je nisem. Nato pa me je spustila iz objema in naglas rekla:"Kako si lepa ljubica."
Takrat sem dojela, da se je moji družini zmešalo in bi mogli v psihiatrično bolnico. Ali v zapor zaradi ugrabitve, posilstva, odvzemanja človekovih pravic...Mama me je hotela potisniti na stol pa sem se upirala in začela brcati z nogami.Ženska, ki naj bi hila mati me je nasilno prijela za ramena in me dobesedno pritrdila na stol. Ko smo vsi sedeli na stolih je teta začivkala: "Naj se poroka začne."Mazali so me z nekimi tradicijonalnimi barvami,me silili , da sem podpisala poročne papirje, mi natikali prstan, me silil, da plešem z takrat mojim možem. Tisti trenutek sem se odločila, da ga bom klicala Ničvredne. Potegnil me je za roko in začel plesati naš tradicijonalni poročni ples.Tako sem jokala, da sem se komaj premikala. Glasbe je bilo hitro konec a meni se je zdelo kot da draja bečno.To je bil eden tistih 3000 najhujših
dni mojega življenja. Po tako imenovani poroki me je pohotni Ničvredneš spet zvlekel v sobo. In spet sem bila prisiljena z njim delati tisto česar si nisem niti najmanj želela.Ko sem najprej rekla "Ne" mi je ob glavo pritisnil pištolo in mi zagrozil, da me bo ubil če ne naredim tega kar hoče. Ko je bilo konec sem se počutila naravnost nagnusno, ostudno,umazano...
Dnevi so minevali moje počutje pa je bilo vsak dan slabše. Imela sem vrtoglavico, slabo mi je bilo, zredila sem se v trebuh čeprav so mi prinašali hrano samo enkrat na dan.
Vedela sem, da bi morala iti k zdravniku samo sem vedela, da me ugrabitelji ne bodo peljali. Njih pa nisem jotela uprašati. Če prav sem ves čas v svoji ujetniški sobi videvala samo Ničvredneža.
" Zredila si se." je rekel nekega dne.
" Vem " sem zašepetala.
Imela sem občutek kaj se dogaja v mojem telesu.
Nekega dne pa ko mi je teta prinesla v sobo hrano mi je povedala nekaj kar me ni ravno presenetilo.
" Saj veš, da si noseča ne?"
Solza mi je stekla po licih.Resno sem razmišljala o samomoru.Za otroka pač nisem mogla skrbeti.
Moj odgovor:
hlmn
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
sanjee
prob je to cisto nepomemben problem pa bom useeno napisala. teden nazaj sem sanjala da smo bili na neki kosarkarski tekmi s solo in potem je do mene prisel nek tip in me vprasal za snep oz nekaj takega. takrat sem se pocutila kot na oblaku in ko sem se zbudila in se zavedela da se nekaj tako lepega, ni bilo samo to da me je vprasal ampak obcutek da z eno osebo pozabis na vse in se imas lepo ne bo v rl nikoli zgodilo.
danes sem sanjala da sem sla vn s se 4 prijatelji, dvema bolj tesnima ena punca in en fant. gledala sem v nebo in upala sem da me ne bo nihce videl ko so se mi solzile oci in potem je moj frend priseu do mene in me res tesno objel in takrat sm se zavedla da trenutno rabim nekoga ki bi to naredil zame. vem da so samo sanje a ko sem v resnicnosti si to res zelim. kaksen nasvet, se je komu 2.situacija ze zgodila?
danes sem sanjala da sem sla vn s se 4 prijatelji, dvema bolj tesnima ena punca in en fant. gledala sem v nebo in upala sem da me ne bo nihce videl ko so se mi solzile oci in potem je moj frend priseu do mene in me res tesno objel in takrat sm se zavedla da trenutno rabim nekoga ki bi to naredil zame. vem da so samo sanje a ko sem v resnicnosti si to res zelim. kaksen nasvet, se je komu 2.situacija ze zgodila?
Vprašanje
Se ti zdi, da je Pil preotročji za najstnike?
Ja, preveč je vsebin za mlajše bralce.
(15)
Ne, mislim, da je ok tak, kot je.
(20)
Nekaj mora biti tudi za malo mlajše, sicer pa je večina vsebin primerna za najstnike.
(14)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
𝘀𝗲 𝗽𝗿𝗶𝗻𝗮𝘃𝗶𝗺.
𝘃𝘇𝗱𝗲𝘃𝗲𝗸: 𝗻𝗮𝗷𝗯𝗼𝗹𝗷𝘀𝗶 𝗽𝗶𝗹𝗼𝘃𝗸𝗶
𝘀𝘁𝗮𝗿𝗼𝘀𝘁: ...