"Kaj pa počneta?!" Miles je videti zgrožen. Seveda. Jack se me je pravkar dotikal in jaz se mu nisem poskušala upreti. Zdrsel mi je še bližje k zadnjici in me potegnil k svojemu prsnemu košu. Poskusila sem mu pobegniti.
"Miles, ni to kar misliš. On me je..." Ampak stavka ne dokončam. Ne morem ga. Kaj naj mu rečem? Po vsem kar sva prestala, sem se mečkala z bivšim. V sobi z goste. V hotelu kjer naj bi praznovala najino obletnico. Ta večer bi se lahko odvijal drugače. Jack in Taylor naju ne bi opazila in midva bi si lepo delila špaget, okoli naju pa bi violinisti igrali nežno balado. Ampak to so samo želje. Ta večer je drugačen. Potem pa Miles naredi nekaj, kar me popolnoma iztiri.

Miles zamahne proti Jacku, da se ta zadene ob mizo v jedilnici. Iz njegovega nosu priteče sveža kri. Kaj to pomeni? Jack začne preklinjati, Taylor pa mu pomaga vstati. V tistem trenutku me Miles sunkovito prime za desno zapestje in skupaj stečeva iz sobe. Tečeva in tečeva, dokler ne prideva do bližnjega parka. Miles pomigne proti bližnji klopci. Usedeva se. Takrat se usuje iz mene.
"Miles! Nič nisem imela z Jackom. Sam se me je začel dotikati. Sledil mi je v sobo, mislila sem da me bo posilil!" Potem samo še jokam. Kako se lahko to dogaja ravno meni? Prijeten večer se je spremenil v pravo katastrofo! Miles mi z dlanmi objeme obraz in mi s prsti nežno obriše solze.
"Jenny, nisi kriva ti. Verjamem ti. Takoj ko sem ga videl, sem vedel da nekaj naklepa. Zaupaj mi. Vedno te bom branil." Si sploh zaslužim tako dobrega fanta?
" Miles... Najin večer je uničen. Tako dobro sem se imela zdaj pa nič."
" To sploh ni res. Glej, lahko se greva sprehajat ali pa kaj popit." Nasmehnem se. Morda pa res lahko rešiva najin večer. Samo upam, da se bo končal mirno.

Naročiva hrano. V tej prikupni obmorski restavraciji ponujajo milijon stvari. Od morskuh rakcev do pečene teletine.
"Samo na stranišče skočim, prav?" Miles pokima, izpusti moje roke, jaz pa se počasi odmajam do stranišča. Priprem vrata ter se pogledam v ogledalu. Pod očmi imam temne kolobarje, a se vseeno svetijo od ljubezni. Naenkrat pa mi nekdo izza hrbta z roko pokrije usta.

Opletam z rokami, a oseba ne popusta prijema. Poskusim zakričati, a ne gre.
"Raje se ne trudi. Da ne boš izgubila svojega lepega glasu." Jack. Jack me je pravkar ugrabil! Aaaaaaa! Kako naju je našel? Odnese me v bel, zanikrn kombi ter me z vrvjo tesno priveže na stol.
"Kaj hočeš? Kam me pelješ? Kaj sem ti naredila?" Očitno ga dolgočasim. Sunkovito se mi približa in svoje ustnice pritisne ob moje. Ne da bi počakal na moj odziv, svoj jezik potisne v moje usta, da skoraj omedlim. Ne morem razmišljati. Zakaj to počne? Kaj mi bo storil? Svoj obraz odmakne od mojega in reče:
"Imaš dve možnosti. Ali se mi predaš in kahko greš... Ali pa te čaka bolj krut konec življenja."
"Kaj misliš s tem? Kako naj se ti predam?" Moj glas je vse bolj šepetajoč. Ne morem dihati. Ne upam si.

"Preprosto. Predaš se mi lahko tako, da seksaš z mano..." Neeeee! Kaj naj naredim? Rabim Milesa. Ne morem ga spet izdati! A tudi umreti nočem... Od strahu mi zastane dih. Pogled usmerim v tla.
"Časa nimaš na pretek. Čimprej se odloči. Moj je že čisto trd." Ne morem verjeti, da je to rekel! Oh, ko bi le bil Miles tu, ob meni in mi rekel kaj v smislu...
"Sem rekel, da te bom vedno branil."
"Miles?!!" In takrat omedlim. Tema.
*i*Se nadaljuje...*i*

*b*Okejj, tole je že drugi del danes! Upam, da vam je všeč in ne pozabite komentirati! Love you all*b*.