PisalnicaV očeh sovražnika (prolog)
4
PROLOG
Bila je v črnem vlažnem prostoru brez kakršnekoli luč. Gledala je moško postavo pri vratih ječe. Bala se ga je kot se miš boji mačke. Bosa stopala so ji zmrzovala na kamnitih tleh. Bila je v temačnih ječah gradu Telssens. Prišel je pome, je pomislila. Namesto tega pa je strmel. To ni mogel biti on... On bi me takoj napadel...
Neznani možakar se ji je začel približevati. Srce ji je bilo sto na uro.
Slišala je njegove težke korake, ki so odmevali po kamnitih tleh ječe. Obraz si je zakrila z rokami, saj je pričakovala krepki udarec. A na mesto udarca je možakar izpod lesketajočega, temnega se plašča, izvlekel njeno preljubo violino.
Vrgel jo je na tla in njen odmev je bil neskončen. Takoj v tisti sekundi je stekla do nje, jo zgrabila iz umazanih tal in si jo položila pod brado. Violina je bila podaljšek njenega telesa, z njo se je počutila pomembno. Dobila jo je od babice; nekoč je ta violina pripadala tudi njej. To je bila nekakšna družinska dediščina.
Možakar je zamrmljal nekaj, kar ni mogla razumeti. Obrnil se je in odkorakal. Njegovi koraki so se slišali vsaj še dobre tri minute.
Zgrabila je svojo ljubko se leseno violino. Njen les je bil tako gladek, a hkrati je bila možnost da se zaskališ.
In je začela.
Slišalo se je, kako si tiho mrmlja pesem ki jo je vsako noč zapela njena zlata babica.
Temni lasje so ji padli pred zelene oči in nenadna bolečina ji je vzela sapo.
Bila je v črnem vlažnem prostoru brez kakršnekoli luč. Gledala je moško postavo pri vratih ječe. Bala se ga je kot se miš boji mačke. Bosa stopala so ji zmrzovala na kamnitih tleh. Bila je v temačnih ječah gradu Telssens. Prišel je pome, je pomislila. Namesto tega pa je strmel. To ni mogel biti on... On bi me takoj napadel...
Neznani možakar se ji je začel približevati. Srce ji je bilo sto na uro.
Slišala je njegove težke korake, ki so odmevali po kamnitih tleh ječe. Obraz si je zakrila z rokami, saj je pričakovala krepki udarec. A na mesto udarca je možakar izpod lesketajočega, temnega se plašča, izvlekel njeno preljubo violino.
Vrgel jo je na tla in njen odmev je bil neskončen. Takoj v tisti sekundi je stekla do nje, jo zgrabila iz umazanih tal in si jo položila pod brado. Violina je bila podaljšek njenega telesa, z njo se je počutila pomembno. Dobila jo je od babice; nekoč je ta violina pripadala tudi njej. To je bila nekakšna družinska dediščina.
Možakar je zamrmljal nekaj, kar ni mogla razumeti. Obrnil se je in odkorakal. Njegovi koraki so se slišali vsaj še dobre tri minute.
Zgrabila je svojo ljubko se leseno violino. Njen les je bil tako gladek, a hkrati je bila možnost da se zaskališ.
In je začela.
Slišalo se je, kako si tiho mrmlja pesem ki jo je vsako noč zapela njena zlata babica.
Temni lasje so ji padli pred zelene oči in nenadna bolečina ji je vzela sapo.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Moram reči, da je za prolog res super, me že zelo zanima kako boš nadaljevala :D
Morda sem malo pogrešala opis ječe (s tem mislim-je bil kdo tam, kakšne so bile ječe), drugače pa si res super opisovala!
Te moram tudi pohvaliti, da pišeš slovnično, saj tako tudi bralec lažje bere in da ne prehajaš med časi (kar je, mimogrede zelo pohvalno).
Skratka: Všeč mi je in čimprej napiši prvi del (tam me najbolj zanima, kako se boš odrezala pri premem govoru in karakterizaciji likov (da si ne bodo preveč podobni, ampak bodo imeli različne karakterje/lastnosti/šibkosti...).
Čim prej nov del!
~dragon girl
Moram reči, da je za prolog res super, me že zelo zanima kako boš nadaljevala :D
Morda sem malo pogrešala opis ječe (s tem mislim-je bil kdo tam, kakšne so bile ječe), drugače pa si res super opisovala!
Te moram tudi pohvaliti, da pišeš slovnično, saj tako tudi bralec lažje bere in da ne prehajaš med časi (kar je, mimogrede zelo pohvalno).
Skratka: Všeč mi je in čimprej napiši prvi del (tam me najbolj zanima, kako se boš odrezala pri premem govoru in karakterizaciji likov (da si ne bodo preveč podobni, ampak bodo imeli različne karakterje/lastnosti/šibkosti...).
Čim prej nov del!
~dragon girl
1
Ojla!
Najlepša hvala za kritiko; bom poskusila opisovati prostor in hvala lepa za pohvale :).
Nov del bom poskusila napisati čimprej.
Lepo bodi :),
Esther
Najlepša hvala za kritiko; bom poskusila opisovati prostor in hvala lepa za pohvale :).
Nov del bom poskusila napisati čimprej.
Lepo bodi :),
Esther
Moj odgovor:
Just a person
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Megla v moji glavi
dan, jaz sm mal deep v tezavah. pač zadnje čase mam sam feeling da se moj lajf stopnjuje na slabše, ceprav še vedno ni to nč v primerjavi z resnimi težavami k jih majo ljudje... tko vem da so hujše stvari na svetu in sem thankful za to kar imam, sam... ne spim dovolj, spim ko en trapast vampir in ne znam se odvadit. mnogo prevec casa zabijem na telefonu in počas ga že mal sovražm (iz upora nocem zamenjat razpadajočega ovitka kerr če se jaz ne zmorem normalno spočit pol si tud fon ne zasluž novga ovitka kerrr pac lajf je tak. kdo pa rabi fon.) AMPAK hkrati se ne morem odtrgat od te *** napravce. sovražim fon in komp in elektroniko in ai in del sebe, ki še vedno drži to škatlo v roki, sam ne znam si pomagat. prepricujem se, da je vse ok in končam s povprecjem 6h uporabe fona na dan. to je bolano in ne vem kaj narest. po drugi strani pa... vem da lahko, tko fizično lahko, sam fliknem fon v eno omaro ane? in to mi daje to napačno 'moč' da nobenemu nč ne recem in živim tko naprej. iz odlicnega uspeha v oš padam med tiste, k dobijo komaj 2 v sš in iskreno mam feeling kot bi bli uni spičasti cevlji za v gore (za sneg? ne vem besede) komi dovolj da ne padem v prepad. tko na robu se držim in drsim centi po centi navzdol.
hocem naredit spremembo in nocem profesionalne pomoci, vem da je vredno zivet in ne nimam samomorilnih misli, niti samoposkodujem se ne (obcasno zarivanje nohtov v dlan ne velja ane haha) in pac ja. fajn bi blo met kej vec od zivljenja kot sam survivat vsak dan posebi s 4-6 ur spanja :/
hvala vsakemu ki si bo vzel kaksno minuto in mi something predlagal... ker se res počutm ko en meglen oblacek k ma občasne napade smeha in se dela da je njegovo zivljenje soncek in mavrica.
hocem naredit spremembo in nocem profesionalne pomoci, vem da je vredno zivet in ne nimam samomorilnih misli, niti samoposkodujem se ne (obcasno zarivanje nohtov v dlan ne velja ane haha) in pac ja. fajn bi blo met kej vec od zivljenja kot sam survivat vsak dan posebi s 4-6 ur spanja :/
hvala vsakemu ki si bo vzel kaksno minuto in mi something predlagal... ker se res počutm ko en meglen oblacek k ma občasne napade smeha in se dela da je njegovo zivljenje soncek in mavrica.
