(27. marec) - Iskanje naslednje tarče

Jutro je prišlo prehitro. Vstala sem in se pogledala v ogledalo. Oči so bile iste. Roke so bile iste. Ampak nekaj v meni ni bilo več enako. Kot da sem postala nekaj več, nekaj močnejšega.
V šoli so govorili o Mayi. Nihče je ni videl, kar je bilo nenavadno. Vsi so spraševali, a nihče ni vedel odgovora. Nisem dvignila pogleda, a sem ušesa držala odprta.
"Mogoče je pobegnila? Vedno je bila malo sanjava."
Je rekla neka sošolka.
"Ne, to ni Maya. Vedno je povedala, kam gre."
Je dodal nekdo drug.
Uživala sem v njihovi zmedi. V mojih očeh se je prebujal ogenj premoči. Ampak vedela sem, da bo to kmalu preminilo. Dokler ne bom znova udarila.
****
Na hodniku sem opazila Liama. Bil je eden tistih priljubljenih fantov, vedno obdan s prijatelji, a v njegovih očeh je bilo nekaj drugačnega. Nekaj, kar me je pritegnilo. Mogoče je tudi on imel skrivnosti. Mogoče bi lahko postal naslednja tarča.
Liam se je nenadoma obrnil in me pogledal. Njegove temne oči so se za trenutek zadrževale na meni, kot da je nekaj slutil. Hitro sem umaknila pogled in se pretvarjala, da preučujem učbenik v rokah.
"Leanee, vse v redu?"
Je nenadoma vprašal, ko je stopil bližje. Njegov glas je bil presenetljivo nežen, skoraj preveč iskren.
Nasmehnila sem se.
"Seveda, samo utrujena sem."
Liam je prikimal, a videla sem, da ni popolnoma prepričan. Morda bi lahko postal problem ali pa izziv. Nekdo, ki ga je treba skrbno opazovati.
Tisti trenutek je zvonec oznanil konec odmora. Liam se je še enkrat ozrl proti meni, nato pa izginil v množici učencev. Jaz pa sem ostala tam, s srhom, ki mi je tekel po hrbtu. Nekaj v njegovem pogledu mi ni dalo miru.
Morda sem našla nekoga, ki bo igro moje manipulacije končno naredil zanimivo.
Opazovala sem ga skozi ves dan. Njegovi gibi so bili umirjeni, a njegova pozornost je občasno zdrsnila name.
Morda sem končno našla igralca, ki bo to igro popeljal na novo raven.