IAN


Ženska me je dobesedno spravljala ob pamet. Čeprav sem imel nekaj pomislekov glede nje, se je sedaj vse spremenilo. Tako sem si želel, da bi jo spravil v svojo posteljo in bilo mi je žal, da sem pristal na presneti dogovor. Nisem pa imel izbire, saj v nasprotnem primeru bi se lahko še premislila. Zahtevala je nekaj, kar ji nisem mogel ponuditi kar tako. Moral sem jo spoznati in ... Biti pripravljen spregledati nekaj njenih napak.
Ko sem stopil v jedilnico, sem bil trdno odločen, da jo bom v dveh tednih spravil pod sabo. Sam sebe nisem prepoznal, ko sem se je dotaknil. Najraje bi jo divje slekel in ... Globoko sem vdahnil in se poskušal pomiriti.
Čez petnajst minut, ko sem pil kavo, je prišla. Na sebi je imela elegantno sivo obleko z rokavi, ki so segali do njenih komolcev, okoli pasu je imela tanek pas, ki je poudaril njeno postavo. Rjave lase, ki so ji segale do sredine hrbta je imela spuščene. Potlačil sem stok, ki mi je silil iz ust, saj sem si predstavljal, kako bi ji to obleko slačil s telesa.
“Saj me nisi dolgo čakal, kajne?” je nedolžno vprašala. Njene oči so me nekoliko boječe premerile.
Uperil sem pogled vanjo.
“Ne,” sem naredil požirek kave, nato pa skodelico položil nazaj na mizo. “Nisem. Če bi te čakal še petnajst minut, bi te prišel iskati.”
Zadovoljno sem opazoval, kako ji je rdečica silila v lica. Naj trpi, kot sem jaz trpel. Saj sem se že zdavnaj odločil, da ji bom dal priložnost. Vendar za svojo odločitev ji bom povedal šele, ko bom spal z njo. Nič prej.
“Si jedel?” me je nekoliko boječe vprašala.
“Tebe sem čakal,” sem skomignil z rameni. Pomignil sem natakarju, ki je nemudoma stopil naprej in naročil zajtrk.
Nekaj minut sva sedela v tišini.
“Napisala si nekaj knjig, če se ne motim?” sem prekinil napeto tišino. Zanimalo me je njeno delo, čeprav me na začetku ni.
“Ja,” je odvrnila.
“Delaš na kakšni novi?”
Opazil sem, kako je ponovno zardela in počasi pokimala. Za hip sem se spraševal, zakaj ji je bilo tako neugodno, nato pa slednje potisnil na stran. Ni bilo pomembno. Pomembno je bilo le, da sem se pogovarjal z njo in ji dal vedeti, da mi ni pomembno le to, da je ženska lepa, ampak da ima tudi nekaj drugega, kar me pritegne.
“Ja, delam na novi,” je končno zamrmrala.
“Super. Verjetno bom tudi to prebral,” sem pripomnil.
Zmedeno je dvignila pogled proti meni. Očitno ni pričakovala, da bom prebral njene knjige. Pa sem jih, saj sem v knjigi iskal delček njene osebnosti. Da bi razumel, kdo je. Da bi razumel njene misli in razmišljanja.
“Si prebral prejšnje?” je počasi vprašala.
“Ja,” sem pritrdil.
Opazil sem, kako je otrpnila. Torej jo je strah, kaj si bom mislil o njej, sem zadovoljno pomislil in se nasmehnil sam pri sebi.
“In ... Kaj si misliš o njih?” je postavila oklevajoče vprašanje. Dvignila je svoje oči proti meni. V njih se je risal strah, ki si ga nisem znal razložiti.
“Precej zanimive so bile glede na to, da sem mimogrede izvedel o tvoji nedolžnosti,” sem iskreno odgovoril na njeno vprašanje. Ni mi bilo do laganja. Ne. Raje sem ji povedal resnico. Nisem se nameraval sprenevedati in jo vleči za nos. Nenazadnje je bila ženska, ki sem jo nameraval zapeljati v vsakem primeru.
“Mhm, hvala,” je zamrmrala.
Ponovno sem se sam pri sebi nasmehnil. Vedel sem, da mi bo prej ali slej podlegla. Prej ali slej bo moja in takrat bom jaz tisti, ki jo bo spravljal ob pamet.