3. POGLAVJE
STAREC
V prejšnjem poglavju… Jana in Jan nadaljujeta pot. Prideta do mesta kjer si Jan poskuša najti službo. Najde jo pri bogatem trgovcu, ki jima plačuje z stanovanjem in trem velikim obrokom na dan. Dve leti pretečeta in prideta dva roparja, ki želita vse trgovčevo imetje.
Če te zanima prejšnje poglavje ga poišči pod naslovom ZADNJI SIN JE KOŠARKAR 2. poglavje

Trgovec je rekel, da gre povedat služabnikom in se zlagal, da ima v hiši tudi svoje dva otroka, ki mu pomagata na vrtu. Roparja sta nasedla in tako sta bila Jan in Jana rešena roparjev. Ostali služabniki so bili pa seveda služabniki ne glede na to kdo bo živel v hiši. Trgovec je rekel Janu in Jani: »Pojdita tja od koder sta prišla. Jaz bom zbežal v Romunijo k moji odrasli hčerki. Adijo. Srečno.« Jan in Jana sta vedela, da to pomeni spet jabolka in voda. Bila je jesen in jabolk je bilo zelo veliko. Problem je bil, da se je bližala zima in ker še nobene nista preživela zunaj (s potjo sta začela pomladi, poleti sta prišla do trgovca. Tam sta bila eno leto. Torej do jeseni. Zdaj je prva zima, ki jo preživljata na prostem). Nastopili so hudi časi, ki sta se jih bala. Začelo ju je zebsti in stradala sta. Jan je imel vedno občutek, da ju nekdo opazuje in res ju je opazoval nek starec. Po petih dneh je pristopil k njima. Vprašal ju je samo, da mu povesta njuno zgodbo in povedala sta mu. Starec ju je vprašal, če ju lahko posvoji. Otroka sta bila zelo vesela. Šli so podpisat par papirjev in Jan in Jana sta prevzela starčev priimek – Močnik. Starec jima je kupil zelooooo veliko čokolado. Med potjo do novega doma sta celo pohrustala. Ko sta prišla do novega doma ju je skoraj kap!