ZADNJI SIN JE KOŠARKAR 3. poglavje
7

Zlata kraljica
3. POGLAVJE
STAREC
V prejšnjem poglavju… Jana in Jan nadaljujeta pot. Prideta do mesta kjer si Jan poskuša najti službo. Najde jo pri bogatem trgovcu, ki jima plačuje z stanovanjem in trem velikim obrokom na dan. Dve leti pretečeta in prideta dva roparja, ki želita vse trgovčevo imetje.
Če te zanima prejšnje poglavje ga poišči pod naslovom ZADNJI SIN JE KOŠARKAR 2. poglavje
Trgovec je rekel, da gre povedat služabnikom in se zlagal, da ima v hiši tudi svoje dva otroka, ki mu pomagata na vrtu. Roparja sta nasedla in tako sta bila Jan in Jana rešena roparjev. Ostali služabniki so bili pa seveda služabniki ne glede na to kdo bo živel v hiši. Trgovec je rekel Janu in Jani: »Pojdita tja od koder sta prišla. Jaz bom zbežal v Romunijo k moji odrasli hčerki. Adijo. Srečno.« Jan in Jana sta vedela, da to pomeni spet jabolka in voda. Bila je jesen in jabolk je bilo zelo veliko. Problem je bil, da se je bližala zima in ker še nobene nista preživela zunaj (s potjo sta začela pomladi, poleti sta prišla do trgovca. Tam sta bila eno leto. Torej do jeseni. Zdaj je prva zima, ki jo preživljata na prostem). Nastopili so hudi časi, ki sta se jih bala. Začelo ju je zebsti in stradala sta. Jan je imel vedno občutek, da ju nekdo opazuje in res ju je opazoval nek starec. Po petih dneh je pristopil k njima. Vprašal ju je samo, da mu povesta njuno zgodbo in povedala sta mu. Starec ju je vprašal, če ju lahko posvoji. Otroka sta bila zelo vesela. Šli so podpisat par papirjev in Jan in Jana sta prevzela starčev priimek – Močnik. Starec jima je kupil zelooooo veliko čokolado. Med potjo do novega doma sta celo pohrustala. Ko sta prišla do novega doma ju je skoraj kap!
STAREC
V prejšnjem poglavju… Jana in Jan nadaljujeta pot. Prideta do mesta kjer si Jan poskuša najti službo. Najde jo pri bogatem trgovcu, ki jima plačuje z stanovanjem in trem velikim obrokom na dan. Dve leti pretečeta in prideta dva roparja, ki želita vse trgovčevo imetje.
Če te zanima prejšnje poglavje ga poišči pod naslovom ZADNJI SIN JE KOŠARKAR 2. poglavje
Trgovec je rekel, da gre povedat služabnikom in se zlagal, da ima v hiši tudi svoje dva otroka, ki mu pomagata na vrtu. Roparja sta nasedla in tako sta bila Jan in Jana rešena roparjev. Ostali služabniki so bili pa seveda služabniki ne glede na to kdo bo živel v hiši. Trgovec je rekel Janu in Jani: »Pojdita tja od koder sta prišla. Jaz bom zbežal v Romunijo k moji odrasli hčerki. Adijo. Srečno.« Jan in Jana sta vedela, da to pomeni spet jabolka in voda. Bila je jesen in jabolk je bilo zelo veliko. Problem je bil, da se je bližala zima in ker še nobene nista preživela zunaj (s potjo sta začela pomladi, poleti sta prišla do trgovca. Tam sta bila eno leto. Torej do jeseni. Zdaj je prva zima, ki jo preživljata na prostem). Nastopili so hudi časi, ki sta se jih bala. Začelo ju je zebsti in stradala sta. Jan je imel vedno občutek, da ju nekdo opazuje in res ju je opazoval nek starec. Po petih dneh je pristopil k njima. Vprašal ju je samo, da mu povesta njuno zgodbo in povedala sta mu. Starec ju je vprašal, če ju lahko posvoji. Otroka sta bila zelo vesela. Šli so podpisat par papirjev in Jan in Jana sta prevzela starčev priimek – Močnik. Starec jima je kupil zelooooo veliko čokolado. Med potjo do novega doma sta celo pohrustala. Ko sta prišla do novega doma ju je skoraj kap!
Moj odgovor:
Ulasmrekar
potrebuje pomoč ali nasvet v

Svetovalnica
Prijateljica
pozdravljeni. Jaz imam en problem. In sicer. Z eno punco (Anjo) sva bili prijateljici že od 4tega leta. Vedno sva bili skupaj. Druga drugi na prvem mestu. Domler ni prišlo leto 2020, 2021 (korona) in sva se oddaljili. Ona pa se je bolj povezala z najinimi drugimi prijateljicami. V tistem času sem imela težko obdobje z družino, šolo... zato nisem prihajala v šolo in jeseni leta 2021 sem se začela šolati na domu. Takrat sva skoraj dokončno izgubili stike. To je bilo zame grozno. Čeprav tega nisem kazala. Pomojem, da sem se zaradi tega jokala več kot 15krat. Ko sem se spomnila najinih spominov in, da mi je zdaj kot tujec. To zelo boli. Med tem ko sem se šolala na domu sem zelo trpela. Počutila sem se osamljeno. Zaradi tega sem izgubila skoraj vse prijatelje. Bilo je grozno. Sanjala sem o tem, da bi bile spet prijateljice. Šele takrat, ko si nekaj zgubil... se zavedaš kaj si imel. No v glavnem. Potem sem jeseni 2022 prišla nazaj v šolo. Upala sem, da bova spet prijateljice vendar ne ravno. Nekaj smo se družili. Da bi bilo isto kot je bilo pa ne. Rabila sem kar nekaj časa da sem to sprejela. In mislim, da se zdaj nisem. Imate kaksen nasvet kako pozabiti na to. Ali pa kako se zblizati z njo ceprav je nerodno. p.s. nebom ji tega govorila. Delam se da mi je vseeno za najino prijateljstvo p mi ni. Kaj naj naredim?
Vprašanje
Bi pogrešali nalepke v Pilu?
Zelo
(553)
Srednje
(175)
Ne preveč
(133)
Sploh ne
(174)
Raje bi imel/a več posterjev
(275)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Šestošolka
je odgovoril/a na
Mmm, dobro izgleda!
Lepo, da si navdušena ...