*i* Zgodba po resničnih dogodkih*i*

~~~~~~~~

*i*6. 8. 2024*i*

"Ati, ati? Kaj pravi mami?"
Sem z nasmeškom na obrazu vprašala atija, ki je bil bled na telefonskem klicu, medtem ko sem se igrala s psom.
"O-oma, je zelo slabo. Mami je rekla, da pride pozneje, ker gre v bolnico. Mogoče ne bo preživela... Z-zjutraj je bruhala kri, cel dan že drugače spi in morali so ji dati morfij..." Mi odgovori, medtem ko že imam solze v očeh.
"K-k-kaj-j? A-a s-se hecaš? Ati?" Mu rečem in bruhnem v jok.
"Ne, ne joči. Umiri se in ne joči prosim" Reče.
Pobegnem v sobo, kjer se jočem in jočem, dokler me ati ne pokliče na kosilo.
Objame me in mi reče, da je oma zelo slabo in, da ko bo odšla v nebesa, bo veliko bolje. Pogledam ga, se nasmejem in začnem jesti. Pojem bolj malo, saj sem izgubila apetit. Ko grem v sobo, se malo "pocartam" z sestro. Potem grem pakirati, saj naj bi šli na počitnice k babici in vzeli Lucija z nama. Mami še vedno ni prišla domov...

*i* SE NADALJUJE *i*