Cira me povleče iz ovalnega modrega žarka, ki nas je pripeljal sem in me odvede v avlo. Leon caplja za nama. Cira iz torbe, ki jo Leon stiska v desnici vzame skrinjico z mojim prstnim odtisom. Potisne jo v režo pri vratih in iz notranjosti se zaslši pridušen "pling". Vrata nam odpre čemeren a lep fant. Ko zagleda Ciro jo močno stisne v objem in navdušeno poljubi. Leon se za njunima hrbtoma pretvarja da bruha. Ujame mo pogled in in se mi nasmehne. Potrudim se, da bi mu nasmeh vrnila, toda preveč me skrbi. Gotovo je že večer. Domači me najbrž že iščejo. Želim jim povedati a sem na varnem, toda....Saj nevem če sem. Ko se Jacob in Cira končno ločita me pošljejo po hodniku levo, oni pa odidejo desno. Potrkam na črna vrata, toda nihče se ne odzove. Vstopim, in zagledam prizor ki si ga nikoli ne bi mogla predstavljati, če ga ne bi videla na lastne oči. V poldogovatem prostoru je dolga lesena miza, kakršne vidiš samo v filmih. Na levi pokončno sedi črnolas moški z visokimi ličnicami. Na drugi strani pa sedi moja babi! "Dober dan." Pozdravim, moški pa dvigne obrvi: "Dober večer Eva. Sedi, prosim. Najbrž ne veš, da sis pomočjo sutra, ovalnega modro žarečega žarka prišla v tretji svet, oz. Hiberantan." Sedem in odkimam. Nimam pojma o čem govori. Babi in moški se spogledata. Mož me očitajoče premeri prek mize. "Veš, zakaj si tu?" Vpraša. Spet odkimam. Po glavi mi roji oogromno misli, toda ne uspem jih ujeti. Moji možgani so se zaradi šoka upočasnili. Babi prvič odpre usta: "Eva, to je g. Milwood in je vladar tretjega sveta, imenovanega Hiberantan. V sedmem, zadnje svetu, se je pripetila strašna stvar. Zaradi neznanega se je kraljicaenice, prvega sveta odločila napasti sedmico, imenovano tudi Ciranto." V glavi imam precejšnjo zmedo, toda vseeno lahko spravim skupaj: "Kaj imam jaz s tem?" "Do tega zdaj pridem," me utiša babi. "Vsi svetovi so zaradi vojne v nevarnosti. Rabijo nekoga, ki bo prepričal kraljico prvega sveta, Birno, naj neha z vojno. Ker sem večna dolžnica g. Milwoodu, sem se odločila oditi na misijo in pomagati. Leon, Cira, Jacob in ti, če seveda sprejmeš misijo, mi boste po svojih najboljših močeh pomagali." "Prav. Ampak zakaj rano jaz?" Mi še zmeraj ni jasno. Nihče mi ne odgovori. Skomignem z rameni: "Prav. Jaz sem za." Vem, da je to velika odločitev in da b morala prej vse premisliti, toda moji možgani so še vedno upočasnjeni, zamrznjeni. Babici se obraz razsvetli in potegne me v objem. Nenadoma se nečesa spomnim: "Babi, kaj pa moji domači?" Zamahne z roko: "Čas tam se je ustavil, ljubica." Pokimam. "Zakaj pa ste me ugrabili? Lahko bi me enostavno poklicala." Babi se miceno nasmehne: "Prvič: Morda ne bi želela poleg in bi nasprotovala. Saj veš, kako muhasta si lahko. Drugič: Cira in Leon sta bila še brez izkušenj insta morala vaditi za misijo, ko bo šlo zares. In tretjič: Res se rada zabavam." Zasmejem se: "Ubrisana si, babi!" Zasmeji se še ona, g. Milwood pa gleda nekam skozi okno, kot bi bil v svojem svetu. No, v resnici je. To je njegov svet, ki mu vlada. Očitno. V sobi mi po glavi hodijo različna vprašanja. Končno se opogumim: "Babi. Kaj je s temi svetovi?" Malce zavzdihne. "Kot že veš, je svetov sedem. Stojijo v krogu, ki se ne konča. Edini prehod iz našega v te svetove je skozi trojko, potovati pa moraš s sutrom. Sedmi svet, Ciranto, se stika s prvim svetom, Mendarom. Med vsakima svetovoma, je prhod. Prehod pa je preizkušnja. Mi moramo v enico, Mendar." "Zanimivo. Zakaj pa gremo v Mendar? Mar ni vojna v Cirantu?" Vprašam. Babi mi prikima: "Res je, toda kraljica Birna se sama osebno ni podala v boj. Ne tvega svojega življenja. V vojno je poslala svoje ludstvo. Birna je okrutna. Da. " Obsedim na postelji. Vrti se mi, zato ležem. Poskušam urediti svoje misli, toda ne uspevami najbolje. Z mislijo na družino zaspim.
Se nadaljuje.......