Nehajte odhajati! Nehajte govoriti, da vas nihče ne mara, pred celo skupino ljudi, ki jim je mar. Ker tako jih prizadaneš. Prizadanete jih, ko vidijo, da ti je hudo, in ti poskušajo pomagati, ti pa pred vsemi rečeš, da nobenemu ni mar. Mar nam je. Morda še preveč. Ker boli. Ne morete si predstavljati, kako neznansko boli, ko človek, za katerega ti je mar, reče da ga nihče ne mara. ČLOVEK TUKAJ SEM! Meni je mar! Le da ti tega ne vidiš! In strašansko boli, ker se trudiš za ljudi, ki jih poznaš le prek chata, trudiš se biti kar se da prijazen, trudiš se pokazati, da ti je mar, na koncu pa te obravnava, kot da tega ni videl. Kot da ni videl tvojega truda. Zato prosim, prosim, ozrite se okrog sebe. Polno je ljudi, ki jim je mar, le zagledati jih moraš. Odpreti moraš oči.
Hvala, da si prebral do konca. Nihče ni popoln, vendar smo lahko tam za drugega, kot prijatelji. Prijatelji, ki jim je MAR. Prijatelji, ki jih zanima kako V RESNICI si. Kako se V RESNICI počutiš. Vendar to ne bo dovolj. Te ljudi moramo videti, tudi če je težko. Prosim, samo poglejte. In videli boste, da niste sami.
Ne obnašajte se, kot da ste.